Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 88/2012

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.88.2012 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči objektivni pogoj verjetni izgled za uspeh predpostavke odškodninske odgovornosti
Upravno sodišče
1. februar 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vsak lahko zahteva vračilo povzročene škode, vendar le ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta. Tožena stranka je v konkretnem primeru pravilno ocenila, da nedopustno dejanje kot element odškodninskega delikta ni izkazan s takšno verjetnostjo, da bi bilo mogoče pričakovati, da bo tožnik v civilnem pravdnem postopku nedopustno ravnanje uspešno izkazal, zato tudi ne vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Svojo odločitev je oprla na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pojasnjuje, da je tožnik v prošnji navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zasebne kazenske tožbe, zaradi pravice do povračila škode na podlagi 26. člena Ustave RS, ki je nastala kot posledica protipravnega in kaznivega dejanja po prvem, drugem in tretjem odstavku 261. člena KZ ter zaradi kaznivega dejanja po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ zoper osebe, navedene v obrazložitvi. Menil je, da mu pripada odškodnina v višini 100.000,00 EUR in nagrada za odvetnika, za povzročeno nematerialno škodo v obliki naklepne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odškodnina v višini 5.000,00 EUR zaradi zavlačevanja postopka. Zaradi razjasnitve zadeve je tožnika povabila na razgovor, kjer je navedel, da gre za civilno in ne za kazensko zadevo, kot je navedeno v vlogi, saj kazenski postopek ni bil uspešen zaradi procesnih zadržkov, kar ugotavlja tudi Vrhovno državno tožilstvo, katero ni vložilo zahteve za varstvo zakonitosti, saj se bi sporna zadeva lahko rešila v pravdnem postopku. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na določbo prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in pojasnjuje, da je načelo odškodninskega prava, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta. Ocenila je, da ni razumno pričakovanje tožnika, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana nematerialna škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.

Tožnik v tožbi obširno navaja pravne in dejanske razloge zakaj meni, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Meni, da tožena stranka ni pravilno ocenila, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine. V odškodninskem pravu je nedopustno vsako ravnanje, ki povzroči nastanek škode. Bistven element nastanka odškodninske odgovornosti pa je škoda, povrne pa se le tista, ki je nastala kot vzročna posledica postopka (približno 20 kazenskih postopkov, 15 drugih tožb, 5 predlogov za revizijo postopka, 3 ustavne pritožbe in pritožba na Evropsko sodišče). Po sodni tarifi bi to znašalo približno 100.000,00 EUR. V zvezi posega v prostor pa je na njegovi nepremičnini nastala tudi škoda kot zmanjšanje premoženja, preprečitev povečanja premoženja, povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu. Uveljavlja škodo zaradi vzroka in zaradi posledice, saj mu je brez njegove odobritve vsiljeno, da mora v svojem rojstnem kraju živeti ob za življenje nevarnem jedrskem objektu, ki v poslovnem procesu, na račun zdravja in varnosti, ustvarja velike dobičke ter za strah in duševne bolečine, ki nastanejo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode, okrnitve pravne osebnosti. Za obstoj odškodninske odgovornosti mora med škodljivim dejstvom in škodo obstajati vzročna zveza, sam pa ves čas postopka uveljavlja pravice in pravne koristi, zato je mogoče govoriti o delovanju več vzrokov, ki delujejo sočasno ali si sledijo v določenem časovnem zaporedju. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek oziroma samo v okviru tožbenega zahtevka odloči o stvari. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo ni vložila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Za tožnika je v zadevi sporno, ali so izpolnjeni vsi elementi odškodninskega delikta in sicer, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da je škoda sploh nastala. Pravilno je stališče tožene stranke, da lahko vsak zahteva vračilo povzročene škode, vendar le ob izpolnjenih, prej navedenih, pogojih odškodninskega delikta. Glede na navedbe tožnika v prošnji, kar izhaja iz upravnih spisov, je tožena stranka pravilno ocenila, da ni verjetno izkazano nedopustno ravnanje, zato tudi ne vzročna zveza med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem.

Ni namreč sporno, da je Okrajno sodišče v Krškem v kazenski zadevi zoper obdolžene, A.A., B.B., C.C. in Č.Č., zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261/11 KZ, po subsidiarnem obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca (tožnika), dne 30. 4. 2010 na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sklenilo, da se subsidiarni obtožni predlog oškodovanca kot tožnika zoper prej navedene zavrže na podlagi drugega odstavka 277. člena ZKP. Pravilnost odločitve je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I K 38769/2010 z dne 18. 6. 2010. Prav tako ni sporno, da je Vrhovno državno tožilstvo sklenilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ne bo vložena, ker ni podan utemeljen sum, da so osumljeni storili naznanjeno kaznivo dejanje. Vse navedeno tudi po presoji sodišča pomeni, da nedopustno dejanje kot element odškodninskega delikta ni izkazan s takšno verjetnostjo, da bi bilo mogoče pričakovati, da bo tožnik v civilnem pravdnem postopku nedopustno ravnanje uspešno izkazal, zato tudi ne vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

Iz opisanih razlogov tožbeni ugovori, ki jih je sodišče povzelo v svoji obrazložitvi, niso utemeljeni.

Tožnik je v tožbi navajal tudi dejstva, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločbo, zato se sodišče do teh dejstev oziroma ugovorov ni opredeljevalo.

Neutemeljen je tudi predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči namreč ne plačuje.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia