Jedro

Čeprav je tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil popravljeni stroškovnik, tožena stranka o zahtevku v tem delu ne odloči, prav tako se o njem ne izreče v obrazložitvi sklepa. Odločeno tudi ni o tožnikovem zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V celoti neobrazložena je odločitev, da se tožniku priznana nagrada in stroški nakažejo na podlagi izdanega računa, v roku 30 dni po izstavitvi računa. Z izpodbijanim sklepom torej v nasprotju z 213. členom ZUP ni odločeno o vseh zahtevkih, odločitev pa v nasprotju z 214. členom ZUP v dejanskem in pravnem pogledu deloma ni obrazložena, kar narekuje odpravo sklepa.

V pogledu uporabe prava gre za položaj, ki ga ZOdvT ureja v 41. členu in po katerem se doslej veljavna Odvetniška tarifa uporabi le za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). To pomeni, da se v ostalem uporabi zakon, ki velja v času odločanja, torej ZOdvT, ki pa - drugače kot pred njim veljavna Odvetniška tarifa (21. člen) - izdaje računa na podlagi sklepa sodišča o stroških postopka ne predpisuje.

Ko gre za brezplačno pravno pomoč, mora pristojni organ o predlogu odvetnika za odmero plačila zastopanja odločiti v roku 15 dni, stroški pa se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto. Ta zakon za leti 2010 in 2011 določa 30-dnevni rok, ki začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Po določbi 1. odstavka 54. člena ZJF mora imeti vsak izdatek (izplačilo) iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino, kot jo opredeljuje ZR s sklicevanjem na SRS. Pri tem je treba opozoriti še, da je po določbi 8. odstavka 40. člena ZBPP sklep, s katerim sodišče odloči o stroških storitev pravne pomoči, izvršilni naslov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep začasne predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1392/2009 z dne 23. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se tožniku priznajo nagrada in stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice št. Bpp 1392/2009 z dne 31. 8. 2010 v višini 211,78 EUR, povišano za 20% DDV (t.j. 42,36 EUR), kar skupaj znaša 254,14 EUR (v 1. točki izreka) in da se predlog tožnika za izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči v znesku nad 254,14 EUR zavrne ( v 3. točki izreka). Priznana nagrada in stroški iz 1. točke izreka se izplačajo na tožnikov transakcijski račun na podlagi izdanega računa v roku 30 dni po izstavitvi računa. Tožnik je zavezanec za DDV. Njegova davčna številka je 51187680 (2. točka izreka).

Iz obrazložitve sledi, da je tožnik originalno in popolno napotnico opr. št. Bpp 1392/2009 z dne 31. 8. 2010 organu vrnil 8. 9. 2010 in predlagal, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada in stroški po vsebini in v višini, navedeni v nadaljevanju. Nagrada in stroški se odmerijo skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in v skladu z ZBPP in tožniku prizna : 100 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 4. 6. 2009 po tar. št. 27/6 OT (in ne 150 točk, kot je predlagal tožnik v stroškovniku); 20 točk za dopis stranki z dne 4. 6. 2009; 50 točk za dopis upniku z dne 4. 6. 2009; 20 točk za dopolnitev ugovora z dne 5. 6. 2009; 20 točk za dopis upniku z dne 23. 6. 2009; 20 točk za predložitev listin z dne 24. 6. 2009; 20 točk za dopis A. z dne 26. 10. 2009; 50 točk za pregled dokumentacije z dne 27. 10. 2009; 20 točk za dopis A. z dne 28. 10. 2009; 50 točk za dopis upniku z dne 13. 11. 2009; 50 točk za dopis upniku z dne 9. 12. 2009 in 20 točk za urgenco z dne 22. 6. 2009, skupaj 440 točk. Ostalih priglašenih postavk sodišče tožniku ni priznalo, ker zanje ni opore v OT ali ZBPP oziroma tožnik k stroškovniku ni priložil dokazil o opravljenih storitvah. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znaša nagrada 201,96 EUR, stroški PTT 9,82 EUR in 20% DDV 42,36 EUR, skupaj torej 254,14 EUR.

Tožeča stranka sklep izpodbija s tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po 27. členu ZUS-1, predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je na nepravilnosti sklepa toženo stranko opozorila že pred vložitvijo tožbe, vendar brez odziva. Sklep je tudi nerazumljiv, saj iz njega niso razvidne postavke, ki se tožniku ne priznajo. Te je moral zato tožnik posebej ugotavljati. Neskladna z zakonom je odločba tudi v 4. točki izreka. Po 17. členu stare OT mora organ za BPP odločiti v roku 30 dni od prejema predloga. To pomeni, da od tega dne tečejo zakonske zamudne obresti. Po 11. členu nove OT je rok enak. V primeru, ko je rok prekoračen, mora organ za BPP glede na vloženi stroškovnik odločiti tudi o zahtevanih zamudnih obrestih, česar pa v obravnavanem primeru ni storil. Izpolnitveni rok 30 dni po izstavitvi računa je brez zakonske podlage. Stroškovnik je bil vložen 9. 9. 2010, zato je datum sklepa (23. 11. 2009) očitno napačen. V zadevi je gotovo bilo odločeno po preteku 30-dnevnega roka. Sicer pa sklep glede 4. točke izreka glede dodatka o izdanem računu nima razlogov. Za storitve, ki jih navaja, tožniku z izpodbijanim sklepom ni priznano skupaj 360 točk po stroškovniku (165,24 EUR), poštnina v znesku 4,6 EUR in stroški telefaksa v višini 1 EUR, čeprav bi mu, skladno z OT morali biti priznani, in sicer: za pregled listin po tar. št. 39/t.2, za obvestila stranki po tar. št. 39/7 ali 4 – pošiljatev stranki (obvestilo ali lastnoročni podpis stranke o prejemu listine-obvestila stranki), za posvete po tar. št. 39/t.1/a in za izdatke po 11. in 13. členu OT. Priznani znesek poštnine ni pojasnjen, o telefaksih pa z izpodbijanim sklepom sploh ni odločeno.

Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, podredno pa, da odpravi 3. in 4. točko izreka izpodbijanega sklepa v delu glede izdanega računa, v 1. točki pa prizna še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 9. 10. 2010 dalje do plačila, oziroma podredno, da se tožniku prizna še 212,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. 10. 2010 dalje do plačila. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude, od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V dodatni vlogi tožnik dodaja še, da je bila napotnica vrnjena 8. 9. 2010 in poslan tudi popravljen stroškovnik. Tožena stranka tako ni odločila o dopisu z dne 22. 7. 2010, poštnina 0,92 EUR in 20 točk ter o dopisu z dne 20. 8. 2010, poštnina 0,92 EUR in 50 točk. Za poštnino je bilo prijavljeno 15,26 EUR in ni jasno, kako je tožena stranka prišla do poštnine v znesku 9,82 EUR. Tudi če bi se stroški obveščanja stranke ne priznali, bi tožniku morali biti priznani stroški poštnine. Ker gre za izvršilno in pravdno zadevo iz leta 2007, je treba tudi glede zapadlosti stroškov storitve upoštevati 41. člen nove OT.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu. Iz njegove obrazložitve je natančno razvidno, zakaj tožena stranka določenih priglašenih postavk ni priznala oziroma jih je priznala v nižjem znesku, skladno z Odvetniško tarifo, ki jo je bilo treba uporabiti in z ZBPP. Glede dopisa z dne 14. 12. 2010, vloženega v spis po prejemu napotnice in po izdanem sklepu o stroških, tožena stranka pojasni, da so razlogi za nepriznanje določenih postavk razvidni iz obrazložitve sklepa, poleg tega pa je namen prvega odstavka 40. člena ZBPP, ki določa, da je treba napotnico vrniti po zaključeni BPP storitvi v tem, da se v napotnici ob soglasju upravičenca in izvajalca BPP dokončno opredeli obseg opravljene BPP, kar je podlaga za obračun stroškov in za izplačilo nagrade odvetniku. S podpisom in vračilom popolne napotnice torej upravičenec in izvajalec organu za BPP skladno z določbo 1. odstavka 40. člena ZBPP sporočita, da je storitev končana in da so podani pogoji za obračun in izplačilo stroškov BPP. Napotnice, potem ko je ta pravilno izpolnjena in popolna vrnjena službi za BPP, ni več mogoče dopolnjevati (tako tudi Upravno sodišče v sodbi opr. št. II U 497/2009). Glede plačila na podlagi izdanega računa in zamudnih obresti tožena stranka pojasni, da je ZOdvT začel veljati 1. 1. 2009 in ga je bila tožena stranka dolžna uporabiti pri izdaji izpodbijanega sklepa, pri čemer je zgolj glede določanja nagrade in izdatkov za odvetniške storitve po prehodni določbi 41. člena ZOdvT vezana na uporabo določb prej veljavne Odvetniške tarife. ZOdvT pa v 1. odstavku 11. člena določa, da lahko odvetnik zahteva plačilo nagrade in izdatkov le na podlagi specificiranega in izstavljenega računa. Poleg tega je na podlagi 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (ZJF), 22. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS in Zakona o davku na dodano vrednost (81. in 83. člen) utemeljeno stališče, da mora odvetnik izdati račun, sodišče pa ga mora poravnati v 30 dneh po prejemu. Odvetniku pripadajo zamudne obresti le za čas, ko plačilo ni bilo opravljeno v skladu z 22. členom Zakona o izvrševanju proračuna. V ZOdvT ni neposredne podlage za priznanje zamudnih obresti v primeru, če sodišče o nagradi in stroških ne odloči v predpisanem 30-dnevnem roku. Ker je v 9. členu ZOdvT določeno, da če odvetnik deluje v okviru brezplačne pravne pomoči, se zapadlost stroškov njegove storitve določi po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna RS za tekoče leto, kar pomeni, da je obračunavanje zamudnih obresti vezano na knjigovodsko listino, ki je podlaga za izplačilo in za rok plačila. Zaračunavanje zamudnih obresti se glede na navedeno lahko prične šele s potekom 30-dnevnega roka od prejema računa. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da se z njim odloča o nagradi in stroških po stroškovniku, ki ga je tožnik skladno s 40. členom ZBPP sodišču predložil skupaj z napotnico. Čeprav je tožnik, kot skladno s podatki upravnega spisa navaja v tožbi, pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil popravljeni stroškovnik, tožena stranka o zahtevku v tem delu ne odloči, prav tako pa se o njem ne izreče v obrazložitvi sklepa. Da o priglašenih stroških na podlagi naknadno predloženega popravljenega stroškovnika z izpodbijanim sklepom ni odločala, tožena stranka izrecno navede šele v odgovoru na tožbo, v katerem navaja tudi razloge za njegovo neupoštevnost. Navedenemu dejstvu je po presoji sodišča pripisati tudi očitano nejasnost obrazložitve in neskladnost izpodbijane odločitve s (popravljenim) stroškovnikom.

Z izpodbijanim sklepom tudi ni bilo odločeno o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki ga je tožnik uveljavljal že v napotnici priloženemu stroškovniku. Z zavrnilnim delom sklepa je namreč odločeno le o izplačilu nagrade in stroškov v znesku, ki presega 254,14 EUR. Tudi razloge, ki bi po njenem mnenju narekovali zavrnitev zahtevka tudi v obravnavanem delu, tožena stranka navede šele v odgovoru na tožbo.

Odločitev, da se tožniku nagrada in stroški v priznani višini nakažejo na podlagi izdanega računa, v roku 30 dni po izstavitvi računa, je v celoti neobrazložena. Tudi v tem delu tožena stranka odločitev v pravnem pogledu utemelji šele v odgovoru na tožbo.

Ker po navedenem z izpodbijanim sklepom v nasprotju z 213. členom ZUP ni odločeno o vseh zahtevkih tožnika, odločitev pa v nasprotju z 214. členom ZUP v dejanskem in pravnem pogledu ni ustrezno obrazložena oziroma deloma ni obrazložena, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek in odločanje.

V pogledu uporabe prava pa sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za položaj, ki ga ZOdvT ureja v 41. členu in po katerem se doslej veljavna Odvetniška tarifa uporabi le za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). V ostalem se torej uporabi zakon, ki velja v času odločanja, torej ZOdvT, ki pa, drugače kot pred njim veljavna Odvetniška tarifa (21. člen), izdaje računa na podlagi sklepa sodišča o stroških postopka ne predpisuje. Prvi odstavek 11. člena ZOdvT plačila nagrade in izdatkov v primeru, kot je obravnavani, z izstavljenim računom ne pogojuje. Ureja namreč razmerje med odvetnikom in stranko. Na „plačilo zastopanja iz državnega proračuna“, ki se navaja v naslovu tega člena, se po presoji sodišča nanaša le 4. odstavek, po katerem mora sodišče oziroma drug pristojni organ o predlogu odvetnika za priznanje in odmero plačila zastopanja, opravljenega za določeno osebo na podlagi sklepa pristojnega organa, odločiti v roku 30 dni od prejema predloga, če drug zakon ne določa drugače. Ko gre za brezplačno pravno pomoč, je rok krajši, 15-dnevni (6. odstavek 40. člena ZBPP), stroški pa se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto, na katerega napotuje tudi 2. odstavek 9. člena ZOdvT.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 v 22. členu določa 30-dnevni plačilni rok. Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Po določbi 1. odstavka 54. člena ZJF mora imeti vsak izdatek (izplačilo) iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Verodostojno knjigovodsko listino pa, ko gre za proračun in proračunske uporabnike, opredeljuje Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 do 114/06, ZR) s sklicevanjem na Slovenske računovodske standarde. Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21- Knjigovodske listine (2006)).

Pri tem pa sodišče opozarja še na določbo 8. odstavka 40. člena ZBPP, po kateri je sklep iz 6. odstavka tega člena, s katerim sodišče odloči o stroških storitev pravne pomoči, izvršilni naslov.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in tožniku prisodilo pavšalni znesek povračila skladno s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1.