Jedro

Pritožbeno sodišče je kljub neutemeljenemu zavzemanju obsojenca za celotno oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka izpodbijani sklep spremenilo v delu, v katerem je bila določena zapadlost posameznih mesečnih obrokov, saj je dan 25. 3. 2017 že nastopil, obsojenec pa zaradi suspenzivnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep naloženih zneskov ni bil dolžan poravnati, zaradi česar bi lahko nastopila situacija, ko bi zaradi neplačanih obrokov v določenem roku zapadli v plačilo vsi še nezapadli obroki, kar ne bi bilo v skladu z odločitvijo o dovolitvi obročnega plačila stroškov.

Izrek

Pritožbi obsojenega A. A. se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da prvi obrok zapade v plačilo dne 25. 6. 2017, v preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenega A. A. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka kot neutemeljen (I. točka izreka) ter sklenilo, da se obsojenemu dovoli obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 1.477,01 EUR, ki so mu bili skupaj s soobsojenim B. B. naloženi v nerazdelno plačilo, in sicer v 20 mesečnih obrokih po 73,85 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 25. 3. 2017, vsak izmed nadaljnjih obrokov pa vsakega naslednjega 25. dne v mesecu do dokončnega poplačila, pri čemer v primeru, da kateri od obrokov ne bo pravočasno plačan, zapadejo v plačilo vsi še nezapadli obroki (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje obsojenec iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu obsojenega za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju premoženjskega stanja obsojenca, kot izhaja iz spisovnih podatkov, pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pogoji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka za obsojenega A. A. niso podani, saj zaradi njihovega plačila tudi po presoji pritožbenega sodišča vzdrževanje obsojenca oziroma oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ne bo ogroženo (četrti odstavek 95. člena ZKP).

5. Pritožnik v pritožbi izpostavlja, da mora plačevati 130,00 EUR preživnine za svojega mladoletnega otroka, da je od leta 2012 brezposeln in na prestajanju zaporne kazni ter da v zaporu dobiva le 150,00 EUR plačila za delo, vendar pri tem ne navede, niti ne nasprotuje bistveni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je poleg tega tudi lastnik apartmaja z bazenom v ... na Hrvaškem v velikosti 43 m2, kar predstavlja premoženje večje vrednosti in zaradi katerega obsojenega ni mogoče šteti za socialno ogroženo osebo. Obsojenec upoštevaje navedeno ne bi bil upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma denarne socialne pomoči, temelj katerih predstavlja ugotovitev o materialni ogroženosti prosilcev, po presoji pritožbenega sodišča pa ga zaradi nepremičnega premoženja večje vrednosti ni mogoče oprostiti niti plačila stroškov kazenskega postopka. Apartma, ki ga ima v lasti, obsojencu (poleg tega, da že sam po sebi predstavlja premoženje večje vrednosti) omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov tudi z oddajanjem v najem, saj v njem ne prebiva, glede na navedeno pa ima torej obsojenec z gospodarnim upravljanjem svojega premoženja možnost pridobiti zadostna sredstva, da z njimi poplača stroške kazenskega postopka v višini 1.477,01 EUR, pa zaradi tega njegovo vzdrževanje oziroma vzdrževanje njegovega mladoletnega otroka ne bo ogroženo. Sodišče prve stopnje je pravilno pripomnilo, da obsojenec stroškov z lastnim preživljanjem nima, saj je trenutno na prestajanju zaporne kazni, pritožbeno sodišče pa ob tem zavrača pritožbeni ugovor, da takšno razlogovanje prvostopenjskega sodišča ne vzdrži normalne razlage in da obsojenec ni edini, ki uživa takšne "ugodnosti", saj so nujni stroški vzdrževanja obsojenca v zavodu za prestajanje kazni zapora kriti.

6. Pritožnik sicer utemeljeno opozarja na dejstvo, da je brezposeln od 1. 5. 2012 dalje, saj to nedvomno izhaja iz predloženega potrdila o odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Prav tako je upravičena pritožbena graja obrazložitve sodišča prve stopnje, da bi lahko obsojenec že tekom kazenskega postopka prilagodil razpolaganje s svojim premoženjem z namenom kritja bodočih sodnih stroškov, saj tak argument ob upoštevanju, da je obsojenec stroške dolžan kriti le v primeru obsodilne sodbe, z vidika domneve nedolžnosti ne more biti upošteven. Kljub temu pa omenjene okoliščine na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, katere bistvo je po presoji pritožbenega sodišča prav ugotovljeno obsojenčevo lastništvo zgoraj navedene nepremičnine, ne morejo vplivati. Za odločitev nazadnje niso pravno relevantni niti pritožbeni dvomi o nepristranskosti sodnice, ki je izdala obsodilno sodbo v postopku na prvi stopnji, saj zavrnitev predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka ne temelji na ugotovljenih prihrankih, ki bi jih obsojenec imel na svojem računu, temveč na nedvomno ugotovljenem lastništvu apartmaja na Hrvaškem ter ob upoštevanju dejstva, da trenutno obsojenec zaradi prestajanja zaporne kazni nima stroškov z lastnim preživljanjem.

7. Sodišče prve stopnje je zaradi poslabšanega finančnega stanja obsojencu utemeljeno dovolilo obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v 20 mesečnih obrokih, pri čemer pritožbeno sodišče ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih okoliščin ugotavlja, da premoženjsko stanje obsojenca ni poslabšano do te mere, da posameznih mesečnih obrokov sploh ne bi bil sposoben poravnati, višina mesečnih obrokov (73,85 EUR) pa je takšna, da obsojencu daje realno možnost njihovega poplačila.

8. Pritožbeno sodišče je kljub neutemeljenemu zavzemanju obsojenca za celotno oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka izpodbijani sklep spremenilo v delu, v katerem je bila določena zapadlost posameznih mesečnih obrokov (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj je dan 25. 3. 2017 že nastopil, obsojenec pa zaradi suspenzivnosti pritožbe zoper izpodbijani sklep naloženih zneskov ni bil dolžan poravnati, zaradi česar bi lahko nastopila situacija, ko bi zaradi neplačanih obrokov v določenem roku zapadli v plačilo vsi še nezapadli obroki, kar ne bi bilo v skladu z odločitvijo o dovolitvi obročnega plačila stroškov. Po spremenjenem sklepu je obsojencu tako dovoljeno obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v 20 mesečnih obrokih po 73,85 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 25. 6. 2017, vsak izmed nadaljnjih 19 mesečnih obrokov v enaki višini pa vsakega naslednjega 25. dne v mesecu do dokončnega poplačila. V primeru, da kateri od obrokov ne bo pravočasno plačan, zapadejo v plačilo vsi še nezapadli obroki.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi pritožnika, v kateri se je sicer zavzemal za celotno oprostitev plačila sodnih taks, smiselno pa tudi za zmanjšanje naloženih obveznosti, delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da prvi obrok zapade v plačilo dne 25. 6. 2017, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.