Jedro

Splošni pogoji v formularni pogodbi zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitivi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.5.1997, opr.št. I 97/10064 ostane v veljavi v 1. in 3. tč. izreka. Toženki je še naložilo, da je tožeči stranki dolžna povrniti stroške nadaljnjega postopka v znesku 29.574,00 SIT. Proti sodbi se pritožuje toženka in v pritožbi navaja, da je pri akviziterki tožeče stranke v letu 1994 naročila knjigo Mz, vendar navedene knjige ni prejela vse do prejema prvostopne sodne odločbe. Toženka je presenečena, ker mora plačati stroške knjige, ki je ni prejela po krivdi tožeče stranke. Dne 1112.1998 je prejela na dom obvestilo o dobavi knjige, kar pa je zavrnila. Toženka meni, da po tolikih letih zaradi napake tožeče stranke ni dolžna sprejeti knjige. Toženka smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Pritožba ni utemeljena. Nesporno je, da je toženka dne 3.5.1994 pri tožeči stranki v prednaročilu naročila knjigo Mz 9.800,00 SIT. Toženka se je zavezala, da bo kupnino plačala v petih zaporedih obrokih, s podpisom naročilnice pa je hkrati tudi pristala na splošne pogoje pogodbe, ki so natisnjeni na hrbtni strani naročilnice. Iz 8. čl. splošnih prodajnih in plačilnih pogojev izhaja, da je tožeča stranka kupcu naročene knjige, kupljene v prednaročilu, dolžna dobaviti najkasneje v roku treh tednov po izidu knjige, če so do takrat naročene knjige v celoti plačane oz. najkasneje v roku treh tednov od dneva ko kupec naročene knjige v celoti plača. Toženka bi torej morala plačati naročeno knjigo v celoti po obrokih, kot so bili določeni v naročilnici in šele potem bi lahko pričakovala, da ji bo tožeča stranka poslala naročeno knjigo. Dejansko pa toženka knjige ni plačala zato je tožeča stranka tudi ni bila dolžna vročiti. Toženka tudi ni pravočasno odstopila od pogodbe v skladu s pogoji, kot jih določajo splošni prodajni in plačilni pogoji. Iz teh razlogov je neutemeljena pritožbena navedba, da ji tožeča stranka ni poslala naročene knjige, saj bi ta njena obveznost nastala šele tedaj, ko bi toženka plačala celotno kupnino. Ne glede na potek časa, je zato toženka tudi neutemeljeno zavrnila dostavo naročene knjige in zaradi takega njenega ravnanja ni mogla prenehati njena obveznost do tožeče stranke, to je do plačila naročene knjige. Ne velja torej toženkina pritožbena navedba, da naj bi zaradi napak na strani tožeče stranke prišlo do večletnega zamika. Kolikor bi toženka izpolnila svoje obveznosti do tožeče stranke, ki jih je sprejela z naročilnico in na podlagi splošnih pogojev, ki toženko zavezujejo v skladu z 3. odst. 142. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, tedaj bi toženka lahko prejela knjigo že v mesecu septembru 1994. Iz vseh navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev določb postopka, je bilo potrebno toženkino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).