Jedro

Domneva se, da denarna sredstva na računu pripadajo imetniku računa. Domneva je izpodbojna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) spremeni tako, da se po spremembi glasi: „A. A. se napoti na pravdo, da zoper C. C., D. D., E. E. in F. F. vloži tožbo za ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem G. G. ne sodi 1/2 denarnih sredstev na računu pri Banki d. d. SI56 0000.“

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka), A. A. in B. B. napotilo na pravdo, da zoper C. C., D. D., E. E. in F. F. vložita tožbo zaradi ugotovitve, da obstoji zapustnikova lastnoročna oporoka, ki je izgubljena oz. uničena in ima značaj veljavne lastnoročne oporoke (II. točka izreka), A. A. napotilo na pravdo, da zoper C. C., D. D., E. E. in F. F. vloži tožbo za ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem G. G., ne sodi 1/2 nepremičnin in premičnin, ki po dosedanjih podatkih sodijo v zapuščino in so kot take navedene v zapisniku o zapuščinskem naroku z dne 17. 3. 2017, saj 1/2 tega premoženja predstavlja premoženje zapustnikove zunajzakonske partnerke A. A. iz naslova skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti (III. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila dedinja A. A., ki navaja, da je izločala iz zapuščine le 1/2 denarnih sredstev na bančnem računu pri Banki d.d., ne pa tudi solastniškega deleža do 1/2 na nepremičnini, posameznem delu številka 11 v stavbi številka 936, k. o. X, ker je že vknjižena kot solastnica do 1/2, preostala 1/2 pa nesporno sodi v zapuščino. Ker so bila denarna sredstva pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, saj zapustnik ni imel nobenega posebnega premoženja, velja zakonska domneva, da navedena sredstva spadajo v skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev. Po sodni praksi je za ugotovitev obsega skupnega premoženja nepomembno, na koga se glasijo hranilne vloge, zato mora sodišče ob upoštevanju zakonske domneve iz 51. člena ZZZDR na pravdo napotiti zapustnikove sestre in brata, saj je njihova pravica že na podlagi dejstva, da gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, manj verjetna.

3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Med dediči obstaja spor glede obsega zapuščine, kar ureja 212. člen Zakona o dedovanju (ZD), ki med drugim določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede vprašanja, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica šteje za manj verjetno.

6. Na naroku dne 17. 3. 2017 je bilo ugotovljeno, da v zapuščino po pokojnem G. G. sodi polovica nepremičnine, posamezni del številka 11 v stavbi številka 936, k. o. X, denarna sredstva na računu pri Banki (s stanjem na dan 18. 2. 2010 23.954,60 EUR in s stanjem na dan 13. 2. 2010 24.402,40 EUR) in neizplačan sorazmerni del pokojnine pri ZPIZ v znesku 37,25 EUR. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je iz naslova skupnega pridobivanja v času trajanja zunajzakonske skupnosti iz zapuščine izločala le denarna sredstva do deleža 1/2 (list. št. 162 in 280), saj je kot solastnica že vknjižena na polovici navedenega stanovanja, preostala pa polovica nesporno sodi v zapuščino.

7. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, da bi glede spornih denarnih sredstev moralo sodišče že zaradi domneve iz 51. člena ZZZDR, ki določa, da je skupno premoženje zakoncev tisto premoženje, ki ga pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, na pravdo napotiti zapustnikove sestre in brata. Sodna praksa je že zavzela stališče, da se domneva, da denarna sredstva na računu pripadajo imetniku računa1. Domneva je sicer izpodbojna, vendar pritožnica v tej smeri ni navedla nobenih okoliščin. Odločitev sodišča prve stopnje, da se napoti na pravdo pritožnico, je zato pravilna in skladna določbi prvega odstavka 213. člena ZD.

8. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se pritožnica napoti na pravdo le glede denarnih sredstev (3. točka 365. člena ZPP v uvezi s 163. členom ZD). V ostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo.

9. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

1 Primerjaj VSL sklep II Cp 2839/2017 z dne 9. 5. 2018 in v njem navedene judikate.