Jedro

Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017. Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 12. 6. 2017. II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu toženca za vrnitev v prejšnje stanje z dne 12. 6. 2017 in dopolnjenim 13. 6. 2017 ugodilo (točka I izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa pravda vrne v stanje pred opravo poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 9. 6. 2017 (točka II izreka).

2. Tožnika sta s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in predlagala ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zahtevala sta povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenih stroškov. V pritožbi sta navajala, da je odločitev prvostopnega sodišča napačna in neutemeljena, ker je izdana brez dejanske in pravne podlage, sodišče je odločalo o neobstoječem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V nadaljnjih navedbah pritožba povzema vsebino toženčevih vlog z dne 12. 6. 2017 in 13. 6. 2017 ter navaja, da navedeni vlogi pomenita kvečjemu prepozno opravičilo zaradi izostanka z naroka dne 9. 6. 2017, ne pa predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Toženec v navedenih vlogah ni podal predloga, da sodišče ponovno razpiše in opravi poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, sodišče je odločalo mimo navedb toženca, prekoračilo je njegovo trditveno podlago, s tem je kršilo določbo 2. člena ZPP, ki mu prepoveduje odločanje preko in mimo postavljenega zahtevka, to pa ima za posledico napačno in nezakonito odločitev. Dalje sta tožnika navajala, da toženec v svojih vlogah ni zatrjeval upravičenega razloga za zamudo naroka in tega tudi ni mogel izkazati. Sodišče ne more manjkajoče trditvene podlage nadomestiti z izvedbo dokazov, sodišče prve stopnje je pomanjkanje, oziroma izostanek trditvene podlage nadomestilo z izvajanjem dokazov, s tem je kršilo določbe 7. in 212. člena ZPP, kar ima za posledico napačno in nezakonito odločitev o ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi nesubstancirane trditvene podlage toženca je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje nesklepčen, sodišče bi ga moralo zavrniti. Zdravniško potrdilo z dne 13. 6. 2017 pa toženčevih navedb v ničemer ne potrjuje, temveč jim celo nasprotuje, saj iz le-tega izhaja, da se izdaja zaradi poškodbe, pri tem pa ni razvidno, za kakšno poškodbo naj bi sploh šlo in kdaj naj bi se ta domnevno zgodila. Toženec pa v svojih navedbah niti ne omenja, kaj šele podrobneje pojasnjuje poškodbe, navaja zgolj bolezen, oziroma kronična bolezenska stanja. Dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi zdravniško potrdilo izkazovalo upravičen razlog za zamudo, je povsem napačen in neutemeljen. Prvostopno sodišče tudi ni navedlo razlogov o tem, za kakšne nenadne in nepredvidljive zdravstvene razloge naj bi po ugotovitvah šlo, to je ali za bolezen ali poškodbo kot tudi ne, kdaj in kako je do njih prišlo in na kakšen način naj bi tožencu onemogočile udeležbo na naroku. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o teh za to zadevo odločilnih dejstvih, ne da se ga preizkusiti, to predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neobrazloženi so tudi zaključki sodišča, da tožencu ni mogoče očitati, da je kakorkoli zakrivil svojo zamudo in da ni bila podana nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi toženec pred opravo naroka lahko pravočasno prosil za njegovo preložitev. Sicer pa toženec niti ni zatrjeval in še manj izkazal, da pred narokom sodišču ne bi mogel sporočiti, da se naroka ne more udeležiti. Če je toženec po lastnih zatrjevanjih lahko šel v zdravstveni dom v Šentjur, lahko pred opravo naroka tudi vsaj poklical na sodišče in sporočil, da se naroka ne more udeležiti in pojasnil razloge ter predlagal obrazložitev.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Določbe ZPP ne določajo, kakšna mora biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po določilih 116. člena v zvezi s 105. členom ZPP mora vloga, ki pomeni sklepčen predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsebovati takšen predlog (zahtevo), vsebovati mora trditve, da so strankino zamudo povzročile okoliščine, ki jih ni zakrivila stranka sama. V primeru sklicevanja na bolezen (oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja) so pravno relevantna dejstva, ki jih mora stranka zatrjevati, da je na dan naroka hudo zbolela in da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva. Za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa mora stranka tudi dokazati resničnost takih zatrjevanih dejstev.

6. Iz toženčevih vlog z dne 12. 6. 2017 in 13. 6. 2017 ne izhaja, da je toženec v teh vlogah posredoval sodišču prve stopnje kakšen predlog ali zahtevo. V teh vlogah toženec niti ni zatrjeval dejstev o nenadnem nastopu hude bolezni, kot pravilno opozarja pritožba. Toženec je dejansko zatrjeval, da se naroka 9. 6. 2017 ni mogel udeležiti zaradi zdravstvenih težav, to trditev pa je konkretiziral z navedbami, da ima pogoste močne glavobole, motnje spomina in se zelo pogosto kar nenadoma razburi. Navedel pa je še, da je šel na dan naroka k zdravniku.

S predloženim Potrdilom o upravičenosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (list. št. 90) pa po presoji pritožbenega sodišča ni dokazal trditev o razlogih za zamudo naroka, navedenih v vlogah z dne 12. 6. 2017 in 13. 6. 2017. Iz navedenega potrdila izhaja namreč, da je bil razlog za onemogočen prihod na narok 9. 6. 2017 poškodba - nenadna in nepredvidljiva.

7. Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017. 8. Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.

9. Napačna uporaba določb ZPP pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), kar je pritožba utemeljeno očitala. Ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa je pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo.

10. Glede na obrazloženo je pritožba utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče preostalih pritožbenih navedb ni obravnavalo, ker to glede na zgoraj obrazloženo ni bilo potrebno.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP.