Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve, vodene pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. I P 212/2011. 2.Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba opozarja, da ji predlog tožene stranke za prekinitev postopka ni bil vročen, zato se o njem ni mogla izjasniti. Na ta način je sodišče kršilo 5. člen ZPP.(1) Poleg tega pritožba opozarja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje relevantnih razlogov.
3.Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Pritožnica utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP. S tem, ko ji predlog za prekinitev postopka ni bil vročen, se o njem ni mogla izjasniti. Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi mu sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter mu tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Če bi se tožnica do predloga lahko opredelila, bi imela možnost, da poda tudi takšne navedbe, ki bi kazale na evidentno neutemeljenost stvarnopravnega zahtevka v drugi pravdi, ali pa vsaj na to, da je čakanje na odločitev v drugi pravdi nesmotrno. Šele takšen pristop bi sodišču omogočil, da opravi vrednotno tehtanje, ali je ta postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja smotrno (in z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno) prekiniti ali ne. To vrednotno tehtanje pa je v izpodbijanem sklepu v pretežni meri izostalo.
6.Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
(1)Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 s spremembami)