Jedro

Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ilirska Bistrica št. 351-63/2015-15 z dne 29. 7. 2015 se odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ilirska Bistrica tožniku za nelegalno gradnjo stanovanjske hiše s prizidkom na parc. št. 511 in 519/2 k.o. ... odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 24.000,00 EUR (točka1. in 2. izreka), naveden znesek je dolžan tožnik poravnati v 12 obrokih na tam določeni transakcijski račun (točka 3. izreka), določila je rok za plačilo prvega obroka v višini 2.550,00 EUR 30 dni po izvršljivosti odločbe, rok za plačilo naslednjih 11 obrok v višini 1.950,00 EUR pa je 60, 90, 120, 150, 180, 240, 270, 300, 330, 360 in 390 dni po izvršljivosti odločbe (točka 4. izreka) ter odločila, da za neplačane obveznosti nadomestila tečejo zakonite zamudni obresti (točka 5. izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je dne 4. 5. 2015 prejela odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna št. 06122-1016/2015/8 z dne 4. 5. 2015 (v nadaljevanju odločba inšpektorja) s katero je inšpektor inšpekcijskemu zavezancu - tožniku naložil, da po vročitvi odločbe ustavi gradnjo objekta stanovanjske hiše in prizidka na njeni severozahodni strani, ki sta zgrajeni na parc. št. 511 in 519/2 obe k.o. ... Tožniku je naložil, da do 15. 2. 2016 odstrani predmetna objekta in zemljišče vrne v prejšnje stanje na lastne stroške. Odločba inšpektorja je postala pravnomočna 14. 5. 2015. 3. V skladu s petim odstavkom 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je upravna enota po prejemu inšpekcijske odločbe po uradni dolžnosti začela postopek za določitev plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Na ustni obravnavi je bilo ugotovljeno, to pa je razvidno tudi iz odločbe inšpektorja, da ima stanovanjska stavba tloris v obliki črke L dimenzije 9,00 m x 16,00 m + 8,50 m x 9,00 m. Etažna višina je P+M. Stavba je krita z večkapno streho, kritina je tondach. Zgrajeno je nosilno zidovje, stropovi in streha. Svetla višina med etažama v pritličju je 2,80m. Na severozahodni strani stanovanjske stavbe je zgrajen pritličen prizidek razgibanega tlorisa dimenzij 9,97 m x 4,65 m + 14,64 m x 2,80 m + 6,80 m x (3,10 m - 3,60 m). Prizidek je krit z ravno armirano betonsko ploščo, zgrajeno je nosilno zidovje in plošča. Prizidek je konstrukcijsko povezan s stanovanjsko stavbo, zato se smatra, da je gradnja izvedena kot enotni objekt. 4. Ugotovljeno je bilo, da je bilo očetu tožnika izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - kmečke lope št. 3,51- 99/2014 - 6 z dne 23. 7. 2014 in sicer za kmečko lopo tlorisa v obliki črke L dimenzij (13,5 x 6 m) + 6,5 m x 9,5 m) in maksimalne višine 6m. Objekt bo zidan in krit z dvokapno streho. V enem delu bo namenjen spravilu kmetijske mehanizacije in orodja, v drugem delu pa spravilu sena in kmetijskih pridelkov.

5. Iz odločbe inšpektorja izhaja, da investitor ne gradi v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, saj Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba o razvrščanju objektov) v 17. točki priloge 2 med nezahteven pomožni kmetijskogospodarski objekt uvršča kmečke lope površine do 150 m in višine do vključno 6 m. Ker obravnavani objekt presega površino 150 m in je etažne višine P+M, sama namembnost pa ni v skladu z določili Uredbe o razvrščanju objektov (gradi se stanovanjska hiša) je šteti objekt, kot manj zahtevni objekt za katerega si lastnik ni pridobil gradbenega dovoljenja.

6. Z vpogledom v prostorski informacijski sistem Občine Ilirska Bistrica je bilo ugotovljeno, da se območje gradnje nahaja v območju najboljših kmetijskih zemljišč (K1) ob naselju Bač. Območje se ureja z Odlokom o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica (v nadaljevanju PUP), ki v drugem odstavku 12. člena določa, da so v prvem območju kmetijskih zemljišč dopustne novogradnje objektov, ki so določeni kot izjemni pogoji z družbenim planom občine in sicer med ostalim objekti, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji ter pomožni objekti za kmetijstvo. Na ugovor tožnika, da bi glede na dejansko stanje na terenu, moralo biti območje ocenjeno kot kmetijsko zemljišče, ki je manj primerno za kmetijsko obdelavo, je odgovorila, da je iz skenograma dolgoročnega plana občine razvidno, da se del parcele št. 511 in 519/2 obe k.o. ... nahaja v območju najboljših kmetijskih zemljišč, del pa v območju drugih kmetijskih zemljišč saj so v skenogramu najboljša kmetijska zemljišča označena z rumeno barvo. Iz ortofoto posnetka je jasno razviden izkop gradbene jame tako tudi lokacija na kateri je stavba zgrajena iz česar posledično izhaja, da je stavba v celoti locirana na delu parcel, ki spadajo v območje najboljših kmetijskih zemljišč. Tudi če bi bil del stavbe lociran v območju drugih kmetijskih zemljišč, bi se v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe glede na to, da se več kot 50% tlorisne površine nahaja na območju najboljših kmetijskih zemljišč štelo, da se celotni objekt nanaša na območju najboljših kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju podrobneje obrazlaga obračun prispevka po posameznih faktorjih Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba) in presega 3000 točk, v skladu z 2. alineo četrtega odstavka 22. člena Uredbe je stopnja degradacije lahko ocenjena do največ 3000 točk zato je izračunala nadomestilo ob upoštevanju vrednosti točke 8 EUR) v višini 24.000,00 EUR. Na predlog tožnika je v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe določila plačilo v obrokih.

7. Ministrstvo za okolje in prostor je s svojo odločbo št. 35113-34/2015-2-KB z dne 2. 10. 2015 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je tožena stranka pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje. Upravni organ mora v postopku, ki ga vodi sam ugotoviti za kakšno gradnjo gre in se pri tem ne more sklicevati na inšpekcijsko odločbo. Ugotovitev v izreku inšpekcijske odločbe ne more zavezovati drugih organov, ki obravnavajo zadevo svojega področja. Tako v pritožbi, kot v tožbi izpostavlja pravno vprašanje ali je treba prizidek šteti kot del stanovanjske hiše in, na kakšni dejanski in materialnopravni podlagi. Pri ugotavljanju vrste gradnje je po mnenju tožnika treba izhajati iz samega namena gradnje ne pa iz njene izvedbe oziroma načina izvedbe (konstrukcijsko enovit objekt). Zato so razlogovanja o enovitem objektu, kot imenovalcu za stanovanjski objekt za celotno gradnjo zgrešena. Upravni organ bi moral ugotoviti, da je je prizidek treba šteti kot lopo v smislu izdanega gradbenega dovoljenja. Toženi stranki očita, da ugovorov tožnika o namenskosti gradnje ni obravnavala. Opozarja na podobno upravno zadevo, v kateri je prvostopenjski organ izdal dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, ki ima kot, izhaja iz fotografije izgled stanovanjskega objekta. Tožnik je na ustni obravnavi pred prvostopenjskim organom izpovedal, da je gradil nestanovanjski objekt, za katerega bi kasneje, ko bi občina spremenila prostorski načrt, pridobil gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt spremenil, do takrat pa bi objekt uporabljal kot kmečko lopo.

9. Gradnje, ki se obravnava v tej zadevi ni mogoče opredeliti kot stanovanjsko stavbo iz naslednjih razlogov: v objektu ni mogoče prebivati, ker je objekt v tretji gradbeni fazi, brez stavbnega pohištva, brez priključkov na infrastrukturo in brez notranjih prostorov. Objekt v tretji gradbeni fazi lahko uporabljajo zgolj za prostor za hrambo stvari. Objekt ni dovoljeno priključiti na javno infrastrukturo, kar nedvomno izhaja iz odločbe inšpektorja. V neposredni povezavi z vprašanjem namenskosti gradnje, ki se kaže kot predhodno vprašanje je materialnopravna opredelitev o tem, ali gre za nelegalno gradnjo ali pa za neskladno gradnjo v skladu z določbami ZGO-1, ki gradnji različno definira. Ker namenskost gradnje predstavlja predhodno vprašanje v zvezi z izračunom nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, je nujno da se pravilno ugotovi tako namenskost gradnje kakor to, ali gre za nelegalno ali neskladno gradnjo. V tem delu je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter napačno uporabljeno materialno pravo.

10. Nadalje ugovarja, da si je investitor za gradnjo pridobil naravovarstveno soglasje pod št. 35620-1966/2014-4 z dne 27. 6. 2014, ki bi moralo biti upoštevano saj so upoštevaje PUP na območju najprimernejših kmetijskih zemljišč (K1) izjemoma dopustne gradnje.

11. Tožnik ugovarja tudi napačno ugotovitev dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na vodovarstveno območje. Varovalni vodovarstveni pasovi so določeni v Odloku o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov (Uradne objave Primorskih novic št. 9/85). Upravni organ navaja, da so pasovi varovanja vodnih virov opredeljeni v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica, pri presoji varovalnih vodovarstvenih pasov pa se ne sklicuje na ta dokument - kartografski del akta ampak na prostorski informacijski sistem občine, ki je zgolj informativne narave. Varovalne vodovarstvene pasove se lahko presoja le glede na tiskane karte oziroma kartografski del prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica. Ni mogoče pokloniti vere informacijskemu sistemu kot izvedenemu dokumentu. Sporni objekt se dejansko nahaja v sklopu vasi ..., ki kot takšna ni in ne more biti del ožjega varovalnega pasu vodovarstvenega območja, na kar kaže tudi sedanji OPN, ki območje, na katerem je objekt opredeljuje kot stavbno zemljišče. Enako velja za določitev pretežne lege posega na območju najboljših kmetijskih zemljišč (K1), ki je bil določen na podlagi skenograma dolgoročnega plana občine, upoštevaje določbo na skenogramu, da so podatki le informativni. Posledično izpostavlja vprašanje, ali je mogoče, da bi imel zgrajeni objekt tako obsežne negativne posledice, kot se ocenjuje. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka prilaga naravovarstveno soglasje z dne 28. 10. 2016 iz katerega izhaja, da umestitev gradnje v prostor ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij.

12. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

13. Tožba je utemeljena.

14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje inšpekcijskemu zavezancu-tožniku naložil, da po vročitvi inšpekcijske odločbe ustavi gradnjo objekta-stanovanjske hiše, tloris v obliki črke L tlorisnih izmer 9,00 m x 16,00 m + 8,50 m x 9,00 m etažne višine P+m in prizidka na SV strani tlorisnih dimenzij 4,97 m x 4,65 m + 14,64 m x 2,80 + 6,7 m x 3,1 m etažne višine P v višini 3,60 m na zemljišču s parc. št. 511 in 519/2 k.o. ..., ki je postala pravnomočna dne 14. 5. 2015. 15. Predmetni postopek se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Glede na navedeno sta za opredelitev gradnje kot nelegalne gradnje pravno pomembni dve okoliščini, da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in da to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo inšpektorja. Glede na navedeno so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka v dokaznem postopku izdaje izpodbijane odločbe, glede površine, etažnosti ter namembnosti nedovoljene gradnje neutemeljeni. Upravni organ prve stopnje in tožena stranka sta, glede na ugotovljeno dejansko stanje, po mnenju sodišča pravilno ugotovila tako namenskost nelegalne gradnje kakor tudi njene površinske in višinske gabarite ter to v izpodbijani odločbi tudi v zadostni meri obrazložila. Ugovor tožeče stranke, da je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - kmečka lopa - pomožni kmetijski objekt, ki izpolnjuje pogoje za nezahtevne objekte ter naravnovarstveno soglasje Agencije RS za okolje za takšen objekt, na samo odločitev v stvari ne more vplivati.

16. Obveznost plačila za degradacijo in uzurpacijo prostora določa 157. člen ZGO-1. Po petem odstavku tega člena je inšpekcijski zavezanec dolžan plačati nadomestilo na podlagi določbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb 152. do vključno 155. člena ZGO-1. V primerih, ko je podlaga za odmero nadomestila odločba gradbenega inšpektorja zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka, t.j. postopek v katerem inšpekcijski organ ugotovi nelegalnost gradnje nato pa svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi poda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo kakršna je izpodbijana odločba v zadevnem upravnem sporu.

17. Upravni organ je pri svoji odločitvi vezan na inšpekcijsko odločbo, kolikor je s to odločbo ugotovljena tako vrsta kot obseg nezakonite gradnje (tako Vrhovno sodišče RS, primeroma v sodbah opr. št. X Ips 5/2006, X Ips 879/2006, X Ips 1551/2006, X Ips 1795/2006, X Ips 149/2007, X Ips 87/2014 in druge).

18. Po mnenju sodišča pa so utemeljeni ugovori tožnika glede ugotovitev, ki se nanašajo na kriterije za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, ki se na podlagi 4. člena Uredbe ugotovi in ovrednoti po vrsti namenske rabe prostora, vrste izrabe kapacitete prostora in stopnje varovanja (točkovanje od 5. do 7. člena Uredbe). Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje svojo odločitev o uvrstitvi območja gradnje v območje najboljših kmetijskih zemljišč (K1) ob naselju ... naslonil na skenogram dolgoročnega plana občine. Pri ugotavljanju meja tako ni bil uporabljen veljavni prostorski akt v celoti (torej tudi kartografski del), ampak zgolj izvedene variante njegovega kartografskega dela. Kakor izhaja iz same spletne strani in oznake na dokumentih, ki so bili podlaga za odločitev v zadevi je prikaz podatkov na portalu zgolj informativne narave. Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila. Iz tega razloga se izpodbijana odločba tudi v tem delu ne da preizkusiti. Iz listine na list. št. 13 upravnega spisa, na katero se sklicuje tožena stranka namreč ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi je bil prikaz meje med različnimi kategorijami kmetijskih zemljišč vnesen na zračni posnetek območja gradnje. Dejansko stanje je tako v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno in je sodišče iz tega razloga izpodbijano odločbo odpravilo.

19. Sodišče dodaja, da sprememba namembnosti zemljišča z novim OPN Občine Ilirska Bistrica v stavbno zemljišče na odločitev v stvari ne more vplivati, saj se izpodbijana odločba izdaja upoštevaje dejansko stanje v času izdaje inšpekcijske odločbe.

20. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določb 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. K točki II izreka:

21. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik, ki je v upravnem sporu uspel glede na opravljena dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov skladno s pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal odvetnik je sodišče tožniku priznalo stroške v višini 285,00 EUR s pripadajočim DDV-jem (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).