Jedro

Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe priče in izvedensko mnenje v nasprotju z njuno vsebino, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter vrne zadeva v novo sojenje sodišču prve stopnje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 12.621,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter na povračilo pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da plača toženi stranki 1.794,94 EUR pravdnih stroškov.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oz. podrejeno, naj se sodba razveljavi ter vrne zadeva v novo sojenje ter priznajo pravdni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da je sodišče napačno povzelo ugotovitve izvedenca s področja vodnega gospodarstva A. R., ki je ugotovil, da so bili opravljeni trije prekopi in da so vsi trije pripomogli k hitri poplavitvi tožnikove domačije, najbolj pa je pripomogel k hitri poplavitvi prekop, ki je oddaljen cca. 18 m od ceste. Nadalje izvedenec ugotavlja, da tožnikova domačija vsekakor ne bi bila poplavljena v takšnem obsegu, kot je bila, če ne bi bili izvedeni prekopi poljske poti. Iz zaključka mnenja izhaja, da v primeru, da prekopi ne bi bili izvedeni, bi sicer že prišlo do manjšega prelivanja vode preko poljske poti, vendar pred časom, kot so se izvajali prekopi in količina vode bi bila sorazmerno majhna in lažje obvladljiva. Sodišče prve stopnje v razlogih napačno povzema, da je v največji bistveni meri k hitri poplavitvi tožnikove domačije mogel prispevati le tretji prekop ob navedeni cesti, torej tisti cca. 20 metrov oddaljen od ceste D. v. – L. v., za katerega sodišče ni ugotovilo, kdo ga je odredil oziroma opravil. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker glede odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini zapisnika o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami, zapisniki oz. prepisi. Enaka kršitev je storjena pri povzemanju izpovedbe priče A. R. V razlogih sodbe piše, da ni zanikal, da je prav na prošnjo gasilcev opravil prekop na dveh mestih, tako je sprva prekopal na zgornjem delu, ko pa je ugotovil, da se vsa voda ne bo odtekla, je približno na razdalji 20 metrov naredil še drug prekop. Iz tega sodišče povzema, da so gasilci odredili R. opravo le enega prekopa in da tudi R. sam kot priča pojasni, da so mu gasilci odredili opravo le enega samega prekopa in to tistega ob smreki. Takšen zapis pa je v nasprotju z njegovo izpovedbo, iz katere izhaja, da „najprej smo naredili zgornji prekop, vendar smo videli, da vsa voda iz leve strani ne bi odtekla, bi odtekla le zgornji del ali manjši del, zato smo približno na razdaljo kakšnih 20 metrov naredili drug prekop in ga prav tako označim s kljukico.“. Iz R. izjave izhaja, da govori v množini in ne v ednini. Podan je tudi pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče iz R. izjave ne more sklepati, da so mu gasilci odredili en sam prekop, saj iz njegove izjave izhaja, da so bili prisotni vsi, tudi gasilci, ki so mu odredili prekop. Tudi iz izvedenskega mnenja je napravljen napačen zaključek. Za sklep, da bi zgolj ob izvršitvi s strani gasilcev odrejenega prekopa prišlo do izliva le v manjših količinah, ki bi bile za tožnikovo domačijo še obvladljive. Za takšen sklep o dejanskem stanju sodišče v izvedenskem mnenju nima podlage. Izvedenec je pojasnil, da bi bil izliv vode za tožnikovo domačijo obvladljiv le v primeru, če ne bi prišlo do prekopov. Ob povedanem bi moralo biti uporabljeno pravilo 186. člena Obligacijskega zakonika oz. prej 206. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Ob dejstvu, da ni ugotovljeno, koliko sta k poplavitvi prispevala prekopa, ki ju je po naročilu gasilcev izvršil priča R. in koliko tretji prekop, za katerega se ne ve, kdo ga je odredil in izvršil, bi moralo sodišče uporabiti določilo o solidarni odgovornosti.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila pristojnost za odločanje v tej zadevi s sklepom predsednika VSRS, opr. Štev. ….z dne 19.3.2009 prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenim očitkom, da je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in sicer v delu, kolikor se nanaša na povzetek izpovedbe priče A. R. v razloge izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je glede pravno odločilnih dejstev povzemalo v ožjo dokazno oceno izpovedbe te priče v nasprotju s tistim, kar je zapisano v zapisniku o zaslišanju priče R. na glavni obravnavi. Zaradi teh nasprotij pa se izpodbijana sodba ne da preizkusiti. Prvostopno sodišče ob tem povzema, da so gasilci odredili R. opravo le enega prekopa in da tudi R. sam kot priča pojasni, da so mu gasilci odredili opravo le enega samega prekopa in to tistega ob smreki. Takšen zapis v razlogih sodbe pa je v nasprotju z njegovo izpovedbo, da „najprej smo naredili zgornji prekop, vendar smo videli, da vsa voda iz leve strani ne bi odtekla, bi odtekla le zgornji del ali manjši del, zato smo približno na razdaljo kakšnih 20 metrov naredili drug prekop in ga prav tako označim s kljukico.“ Iz R. izjave torej izhaja, da govori v množini in ne v ednini, kar vendarle lahko pomeni, da je kot izpolnitveni pomočnik po odredbi delavcev tožene stranke izkopal kar dva prekopa, ki sta po mnenju izvedenca A. R. vendarle tudi vplivala na poplavitev tožnikovih objektov (glej razloge v nadaljevanju).

Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje napačno povzelo ugotovitve izvedenca s področja vodnega gospodarstva A. R., ki je v pisnem izvedenskem mnenju ugotovil, da so bili opravljeni trije prekopi in da so vsi trije pripomogli k hitri poplavitvi tožnikove domačije, najbolj pa je pripomogel k hitri poplavitvi prekop, ki je oddaljen cca. 18 m od ceste. Pritožnik nadalje poudarja, da izvedenec ugotavlja, da tožnikova domačija vsekakor ne bi bila poplavljena v takšnem obsegu, kot je bila, če ne bi bili izvedeni prekopi poljske poti. Iz zaključka njegovega mnenja izhaja, da v primeru, da prekopi ne bi bili izvedeni, bi sicer že prišlo do manjšega prelivanja vode preko poljske poti, vendar pred časom, kot so se izvajali prekopi in količina vode bi bila sorazmerno majhna in lažje obvladljiva. Sodišče prve stopnje pa te ugotovitve korektno povzema in tudi ne zaključi, da naj bi k hitri poplavitvi tožnikove domačije prispeval le tretji prekop ob navedeni cesti, torej tisti cca. 20 metrov oddaljen od ceste D. v.– L. v., za katerega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo ga je odredil oziroma opravil. Vendar pa so ti razlogi prvostopnega sodišča, oprti na izvedensko mnenje, v nasprotju z izrekom sodbe, ki v celoti zavrača tožbeni zahtevek. Če so namreč vsi trije prekopi prispevali k nastanku škodne posledice, to pomeni, da sta v vzročni zvezi z nastalo škodo tudi tista dva, ki naj bi bila izkopana po odredbi delavcev tožene stranke (glej gornje razloge) ali pa tudi le eden, torej tudi tisti, za katerega sodišče prve stopnje vendarle ugotavlja, da je bil izkopan po odredbi delavcev tožene stranke. To pa pomeni, da gre najmanj vsaj za deljeno odgovornost tožene stranke, kolikor pa se ne da izračunati oz. ugotoviti deležev oziroma prispevkov posameznih povzročiteljev k nastanku škode (sodišče prve stopnje ugotavlja, da so vendarle vsi trije prekopi soprispevali k poplavitvi tožnikovih objektov, ne določi pa višine soprispevkov, temveč se zadovolji s pavšalno ugotovitvijo, da je eden v pretežni meri vplival), pa obstaja celo solidarna odgovornost tožene stranke kot enega od povzročiteljev (primerjaj določilo 206. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR). Izrek je torej v nasprotju z razlogi in se sodba v tem delu prav tako ne da preizkusiti. Zato je podana po uradni dolžnosti upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazno oceno izdelati tako, da bo ta vsebovala in slonela na dejanskih izpovedbah omenjene priče, kot so navedene v zapisniku o zaslišanju. Šele nato bo mogoče o stvari pravilno odločiti. Pri tem pa bo moralo sodišče prve stopnje tudi presojati zadevo na podlagi določb o povzročitvi škode s strani več povzročiteljev oziroma na podlagi solidarne ali odgovornosti več povzročiteljev, kot je bilo že zgoraj nakazano (omenjena določba 206. člena ZOR). V ta namen si bo moralo prizadevati ugotoviti prispevka vsakega od prekopov k poplavitvi tožnikovih objektov.