Jedro

Ker je prosilkin sin lastnik nepremičnin v vrednosti nad 13.780,00 EUR, je upravni organ po kriteriju iz 2. točke 24. člena ZSVarPre pravilno štel, da se njegovo premoženje, ki ne daje katastrskega dohodka, višjega od bruto minimalne plače, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 4. 2. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje na sodišču v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru II K 62293/12, pravno svetovanje in oprostitev plačila stroškov. Nato navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Najprej je ugotavljala finančni položaj prosilke, ki se, glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP, ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca in dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri tem se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Na podlagi priložene odločbe CSD Maribor z dne 17. 11. 2012 je ugotovila, da sta tožnica in njen sin, A., upravičenca do denarne socialne pomoči v višini 353,69 EUR mesečno za čas od 1. 12. 2012 do 31. 5. 2013. Nadalje je ugotovila, da je tožničin sin lastnik štirih nepremičnin, ki jih tudi navaja, ki v naravi predstavljajo kmetijsko zemljišče in katerih vrednost po podatkih GURS znaša 14.830,00 EUR. Navedene nepremičnine se skladno s 24. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) štejejo v premoženje tožničine družine, saj je njen sin od navedenih nepremičnin imel katastrski dohodek v skupni višini 17,49 EUR. To pa pomeni, da navedene nepremičnine A. ne dajejo dohodka višjega od bruto minimalne plače (763,06 EUR), zaradi česar se štejejo kot premoženje tožničine družine, saj se pri ugotavljanju lastnega dohodka zgolj premoženje, ki daje dohodke, višje od bruto minimalne plače, ne upošteva kot premoženje (2. točka prvega odstavka 24. člena ZSVarPre, ki se smiselno uporablja na podlagi 14. člena ZBPP in 4. točka prvega odstavka 78. člena ZSVarPre). Ker vrednost premoženja tožničine družine presega znesek 13.780,00 EUR, zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je bilo treba njeno prošnjo zavrniti.

Zoper navedeno odločitev tožnica vlaga tožbo, ker meni, da so bile navedene nepremičnine v lasti njenega sina nepravilno upoštevane, ker so vse pod hipoteko in z njimi v tem trenutku ne more razpolagati. Navaja, da je z otrokom, zaradi dolgoletnega nasilja moža, odšla od doma in je sedaj v razveznem postopku. Je brez zaposlitve in prejema le denarno socialno pomoč v znesku 353,69 EUR ter otroški dodatek v znesku 114,31 EUR, kar je njej in otroku, ki je šoloobvezen, edini vir za preživetje. Prijavljena je na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Z otrokom se nahajata v težki življenjski situaciji in bo sedaj, pri 37 letih, iz nič začela na novo, saj ji je bivši mož napravil ogromno problemov, ko je še bila nosilka dejavnosti takratnega s.p., saj je vse poslovne odločitve sprejemal samo on. Odpovedalo ji je tudi zdravje in je zbolela za psihosomatskimi boleznimi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po določbah 14. člena ZBPP se za ugotavljanje finančnega in premoženjskega pogoja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima samska oseba ali družina prihranke ali premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Po presoji sodišča je tožena stranka, ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in skladno s podatki v upravnem spisu, pravilno ugotovila, da je tožničin sin lastnik zgoraj navedenih nepremičnin in torej ima premoženje v vrednosti 14.830,00 EUR. Pri tem je po kriteriju iz 2. točke 24. člena ZSVarPre tudi pravilno štela, da se premoženje tožničinega sina, ki ne daje katastrskega dohodka, višjega od bruto minimalne plače, upošteva kot premoženje. Ker je tožničin sin njen družinski član, je tožena stranka pravilno ugotovila tudi, da je vrednost premoženja tožničine družine znašala 14.830,00 EUR. Ker navedena višina premoženja tožničine družine presega znesek 13.780 EUR, je pravilno ugotovila tudi, da tožnica finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ni utemeljena tožbena navedba, da tožničin sin s svojimi nepremičninami ne more prosto razpolagati, ker so vse pod hipoteko. Iz podatkov v spisu in sicer iz izpisa iz zemljiške knjige res izhaja, da je na podlagi notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve, v zvezi s soglasjem Centra za socialno delo Maribor, na navedenih parcelah vknjižena skupna hipoteka (zastavna pravica), vendar pa le-ta kot stvarna pravica ne posega v lastninsko pravico. To pomeni, da v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje z nepremičninami, ker jih tožničin sin, kljub obremenitvi s hipotekami, še vedno lahko proda. Na drugačno odločitev pa ne more vplivati niti tožbena navedba o tožničinih družinskih razmerah.

Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.