Jedro

Preizkusna doba, ki jo sodišče določi v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, začne teči od dneva vročitve tega sklepa storilcu, saj mora ta biti seznanjen s pogoji pod katerimi je sodišče odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vmesna odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ne postane pravnomočna, na tek preizkusne dobe ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa EPVD – 50/2012 z dne 11. 6. 2012 (ker je v času preizkusne dobe storil hujši prekršek) in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožujeta storilčeva zagovornika iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je storilec storil hujši prekršek v času trajanja preizkusne dobe, saj ga je storil 17. 8. 2012 to pa je pred nastopom preizkusne dobe, ki je začela teči z dnem 31. 8. 2012, ko je Višje sodišče v Celju sprejelo odločitev, s katero je spremenilo sklep prvostopenjskega sodišča z dne 12. 7. 2012 tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. Pritožba ni utemeljena.

Ker je pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se izrecno nanašajo na zmotno ugotovitev dejanskega stanja, spoznalo, da je dokazni postopek treba ponoviti, je na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZP-1 na seji ponovilo potrebne izvedene dokaze in na tej podlagi odločilo o pritožbi. V ta namen je prebralo obvestilo Ministrstva za pravosodje in javno upravo po 202. e členu ZP-1 z dne 11. 1. 2013 (list št. 84), izpis iz evidence kazenskih točk z dne 11. 1. 2013 (list. št. 85) ter sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju PR 462/2012 z dne 3. 12. 2012 (priloga C9). Na podlagi tako ponovljenega dokaznega postopka je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil sklep z dne 11. 6. 2012 (list. št. 63-64), s katerim je prvostopenjsko sodišče ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu določilo preizkusno dobo v trajanju 20 mesecev, osebno vročen storilcu 18. 6. 2012, da je storilec dne 17. 8. 2012 storil prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in da je sodba Okrajnega sodišča v Celju PR 462/2012 z dne 3. 12. 2012, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve tega prekrška, postala pravnomočna 25. 12. 2012. Drugi odstavek 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek. Po četrtem odstavku 23. člena ZPrCP se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.

Š

esti odstavek 202.d člena ZP-1 določa, da mora sodišče v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, med drugim navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti, ki jih mora storilec prekrška izpolniti. Ker mora storilec biti seznanjen s pogoji, pod katerimi se ugodi njegovemu predlogu, preizkusna doba začne teči po vročitvi sklepa, s katerim je bilo ugodeno predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ker je v obravnavani zadevi sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu bil vročen 18. 6. 2012, ni nobenega dvoma, da je prekršek, ki ga je storilec storil 17. 8. 2012, bil storjen v času trajanja preizkusne dobe. Prvostopenjsko sodišče je, kot to pravilno navaja pritožba, s sklepom z dne 12. 7. 2012 (list. št. 70-71) preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ker storilec sodišču v roku 15. dni ni predložil dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program), vendar je pritožbeno sodišče s sklepom EPVDp 69/2012 z dne 31. 8. 2012 (list. št. 80-82) sklep prvostopenjskega sodišča z dne 12. 7. 2012 spremenilo tako, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče, kar pomeni, da odločitev prvostopenjskega sodišča, kot izhaja iz izreka sklepa z dne 12. 7. 2012, ki zaradi pritožbe ni postala pravnomočna, za storilca ni imela pravnih posledic in zato ni vplivala na tek preizkusne dobe.

Tako se pritožbene navedbe, da storilec v času od 12. 7. 2012 do 31. 8. 2012 ni bil pod režimom preizkusne dobe, izkažejo kot neutemeljene. Ker je za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP predpisana globa v višini 1.000,00 EUR in stranska sankcija 9 kazenskih točk v cestnem prometu, ni nobenega dvoma, da je storilec dne 17. 8. 2012, v času trajanja preizkusne dobe, storil prekršek, ki se v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZPrCP šteje za hujši prekršek, zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravno relevantnem dejstvu, ki izhaja iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, kar je bilo ugotovljeno s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 462/2012 z dne 3. 12. 2012, ki je postala pravnomočna 25. 12. 2012. V posledici takšne ugotovitve je prvostopenjsko sodišče utemeljeno in zakonito storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot je to določeno v drugem odstavku 202.e člena ZP-1. Pritožbeni očitki o zmotni ugotoviti dejanskega stanja in zmotni uporabi materialnega prava, se tako izkažejo za neutemeljene.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo.

Ker storilčeva zagovornika s pritožbo nista uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.