Jedro

Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njihovi volji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. in III. tč. izreka) potrdi sodba sodišče prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 8 dneh od pravnomočnosti sodbe povrniti 279,91 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi prvotožene stranke št. ... z dne 12. 5. 2020 in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod) št. ..., del. št. ... z dne 17. 3. 2020 ter izreklo, da ima tožnica še nadalje pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v skladu z odločbo Zavoda št. ..., del. št. ... z dne 3. 1. 2020 (I. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je drugotožena stranka dolžna v 15 dneh po izdaji sodbe, skladno z odločbo Zavoda št. ..., del. št. ... z dne 3. 1. 2020, plačati denarna nadomestila med brezposelnostjo za vsak mesec od 1. 3. 2020 do 28. 1. 2022 v višini 892,50 EUR bruto mesečno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne vsakega meseca (II. tč. izreka). Prvotoženko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 1.083,31 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Prvo tožena stranka izpodbija I. in III. tč. izreka sodbe zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne strinja se z zaključki iz 9. tč. obrazložitve sodbe, da je avtorsko in podjemno pogodbo, ki jo je tožnica prejela oktobra 2019 na podlagi 21. člena Obligacijskega zakonika1 (OZ) potrebno šteti kot ponudbo za sklenitev pogodbe. Pogodba je bila tožnici poslana septembra 2019 in ni šlo za ponudbo, saj je že od oktobra 2019 vedela, da bo od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020 za študijsko leto 2019/2020 sklenila avtorsko in podjemno pogodbo. O tem bi Zavod morala obvestiti ob vložitvi vloge za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila. Drugačna izpoved tožnice in pojasnilo direktorja fakultete A. v dopisu dne 30. 3. 2020 ne spreminjata dejstva, da je bila pogodba sklenjena za čas od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020. Tožničina izpoved, da je podpisano pogodbo fakulteti vrnila šele v prvi polovici februarja 2020 ni relevantna. Tudi če bi bilo res, da bi podpisano pogodbo delavki fakultete dostavila februarja 2020, je bilo delo dogovorjeno za celotno študijsko leto. Podlaga za pridobivanje dodatnega dohodka po 67. členu Zakona o urejanju trga dela2 (ZUTD) je obstajala ob uveljavitvi pravice do nadomestila in bi tožnica morala Zavod o tem že takrat obvestiti, oz. najkasneje do 27. 1. 2020. Sklicuje se na izjavo ob uveljavljanju pravice dne 30. 12. 2019 in dejstvo, da je bila tožnica tudi z odločbo z dne 3. 1. 2020 o priznani pravici do nadomestila seznanjena s 67. členom in 8. alinejo 1. odstavka 65. člena ZUTD ter posledicami opustitve seznanitve o pridobivanju dohodka. Tudi če se za datum seznanitve šteje datum vročitve odločbe 18. 1. 2020, je 8-dnevni rok za izpolnitev obveznosti potekel 27. 1. 2020. Glede na 10. tč. obrazložitve sodbe je tožnica Zavod o sklenjeni avtorski pogodbi obvestila dne 8. 3. 2020 in 11. 3. 2020 ter izpolnila izjavo o pridobivanju dohodka 12. 3. 2020. Po 5. odstavku 67. člena ZUTD je zavarovanec Zavod dolžan obvestiti o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela ne glede na dogovorjeno višino. Če je podlaga obstajala ob uveljavljanju pravice, je o njej dolžan obvestiti ob uveljavljanju pravice, oz. najpozneje v 8 dneh po njenem nastanku. Sodišče se napačno sklicuje na 1. odstavek 67. člena ZUTD, ugotavlja da nakazilo mesečno ni preseglo 200,00 EUR in da zato ni bilo podlage za odvzem denarnega nadomestila. Višina prejetega nakazila nima veze z obveznostjo tožnice, da v roku 8 dni od nastanka podlage obvesti Zavod. Ne drži stališče sodišča (12. tč. obrazložitve), da 8. alineja 1. odstavka 65. člena ZUTD govori o opustitvi obveznosti in ne o zamudi roka. Opustitev obveščanja Zavoda o vsaki podlagi za izplačilo dohodka v 8-ih dneh pomeni, da brezposelna oseba ne ravna v skladu z zakonom ne glede na dogovorjeno višino za opravljeno delo.

Določba 5. odstavka 67. člena ZUTD je bila spremenjena, da se zagotovi seznanjenost Zavoda, ali zavarovanci v času uživanja nadomestila, prejemajo dohodke iz dela. Dolžni so predložiti podlago za opravljanje dela ob uveljavljanju nadomestila, sicer pa v roku 8 dni, saj jim pravica do denarnega nadomestila v nasprotnem preneha na podlagi 8. alineje 1. odstavka 65. člena ZUTD. S spremenjenim 5. odstavkom 65. člena ZUTD je odpravljena dolžnost sprotno obveščati Zavod o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila.

3. Tožnica prereka pritožbene navedbe, saj uveljavljani razlogi bodisi niso podani ali so pavšalno zatrjevani in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Zatrjevana bistvena kršitev postopka je le navržena, zato se do nje ne more opredeliti drugače kot s trditvijo, da kršitev ni podana. Ne strinja se s pritožbenimi očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Pravilno je uporabljen 1. odstavek 21. člena OZ, po katerem je za sklenitev pogodbe nujno, da je ponudba dana in sprejeta. To se je v obravnavni zadevi zgodilo februarja 2020, zato pritožbene navedbe o sklenjeni pogodbi 1. 10. 2019 niso pravilne. V dopisu fakultete A. z dne 30. 3. 2020 je direktor pojasnil, kdaj je tožnica podpisala predlog pogodbe, čeprav ji je bil osnutek dostavljen že leta 2019. Po 7. členu avtorske pogodbe ta postane veljavna, ko jo podpišeta obe stranki! Dokazano je, da je tožnica pogodbo podpisala februarja 2020, o tem obvestila Zavod, prvo nakazilo pa prejela 20. 4. 2020. Pritožba se neutemeljeno sklicuje le na elektronski sporočili z dne 8. 3. in 11. 3. 2020 ter izjavo o pridobitvi dohodka z dne 12. 3. 2020, saj je že ob uveljavljanju nadomestila Zavod seznanila o možnosti sklenitve pogodbe. Sodišče (11. tč. obrazložitve) ni zmotno uporabilo materialno pravo. Ne prereka trditev toženca, da je s spremembo 5. odstavka 67. člena ZUTD odpravljena dolžnost sprotnega obveščanja, vendar je pri njegovi interpretaciji in uporabi potrebno upoštevati namen zakona. Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je ravnala v skladu z ZUTD je potrebno upoštevati prejeti honorar iz avtorske pogodbe, saj 200,00 EUR mesečno lahko vpliva le na zmanjšanje nadomestila in ne na izgubo pravice. Drugačna razlaga bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti. Bila bi v nasprotju s 3. členom ZUTD, kršena bi bila pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS3 (Ustava), načelo socialne in pravne države (2. člen) in enako varstvo pravic pred zakonom (14. in 22. člen).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost ugoditvenega dela sodbe, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do povsem pavšalno zatrjevane procesne kršitve, niti do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani del sodbe je utemeljen s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno poudariti zlasti naslednje.

Predmet izpodbojne tožbe

6. V obravnavani zadevi gre za presojo drugostopenjske upravne odločbe z dne 12. 5. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 17. 3. 2020. S slednjo je izrečeno, da tožnici preneha pravica do denarnega nadomestila, priznanega z odločbo z dne 3. 12. 2020 za čas od 29. 2. 2019 do 28. 1. 2022, in da je prejete zneske v višini 1.364,98 EUR dolžna vrniti v 30 dneh po dokončnosti odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovljeno je bilo, da je zavarovanka opustila obveznost iz 5. alineje 67. člena ZUTD, ker Zavoda v 8-ih dneh ni obvestila o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, zato ji po 8. alineji 1. odstavka 65. člena preneha pravica do denarnega nadomestila s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustila obveznost obveščanja.

Pravno relevantne dejanske ugotovitve v sodnem postopku

7. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da sta izpodbijani odločbi nezakoniti že zaradi bistvene kršitve upravnega postopka. Po 3. točki 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku5 (ZUP) je bistvena kršitev upravnega postopka podana vselej, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kot v obravnavanem primeru. Torej če upravni organ, kar velja tudi za Zavod, ne upošteva temeljnih načel ZUP-a, vključno z zaslišanjem stranke, saj se glede na 3. odstavek 9. člena svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Zaradi ugotovljene procesne kršitve (13. tč. obrazložitve) ter dejanskih in pravnih razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju, je pravilno presojeno, da izpodbijani upravni odločbi nista zakoniti.

8. Sicer je sodišče prve stopnje glede na dokazno gradivo iz sodnega in upravnega spisa, ki ga je ocenilo v skladu z 8. členom ZPP, prepričljivo ugotovilo pravno relevantna dejstva, in sicer: - da je tožnici delovno razmerje prenehalo dne 28. 12. 2019, - da je pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za 25 mesecev od 29. 12. 2019 do 28. 1. 2022 pridobila na podlagi odločbe z dne 3. 1. 2020, - da ji je po odločbi z dne 17. 3. 2020, potrjeni z odločbo z dne 12. 5. 2020, prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo z dnem 31. 12. 2019, - da je iz avtorske in podjemne pogodbe s fakulteto A. za čas od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020 sicer razvidno, da datirata z dne 1. 10. 2019, vendar se je na podlagi tožničine verodostojne izpovedi v povezavi s pisnim pojasnilom direktorja fakultete z dne 30. 3. 2020 izkazalo, da je tožnica pogodbo podpisala februarja 2020 in da do 30. 3. 2020 iz naslova avtorske pogodbe ni prejela nobenega denarnega nakazila, - da je dejanska podlaga za izplačilo dohodka po avtorski pogodbi nastala z delom, opravljenim v drugi polovici meseca februarja 2020, - da je tožnica Zavod o možnosti sklenitve pogodbe seznanila že ob prvem razgovoru s strokovno delavko 30. 12. 2019 ob uveljavljanju pravice, kar izhaja tudi iz zaposlitvenega načrta in je potrebno šteti, da je bil Zavod že tedaj seznanjen z eventualno podlago za dohodek iz naslova avtorskega dela, - da je tožnica Zavoda o sklenjeni avtorski in podjemni pogodbi obvestila z elektronskim sporočilom dne 8. 3. 2020 in 11. 3. 2020 ter izpolnila izjavo o pridobivanju dohodka 12. 3. 2020, še preden je dohodek v višini 200,00 EUR v mesecu aprilu 2020 dejansko prejela.

Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

Materialnopravna podlaga za razsojo zadeve

9. Zmotno je materialno pravno stališče toženke, da podlago za razsojo zadeve v okoliščinah konkretnega primera predstavlja 65. člen ZUTD, ki ureja razloge za prenehanje pravice do denarnega nadomestila.

10. Novelirana 8. alineja 1. odstavka 65. člena ZUTD-E6 sicer res določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo s prvim dnem v mesecu v katerem je opustil obveznost obveščanja zavoda o vsaki podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, kot je določeno v 5. odstavku 67. člena zakona. Vendar pa 67. člen ZUTD ne ureja prenehanja, temveč znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dodatnega dohodka iz dela, če ta mesečno presega 200,00 EUR. Po spremenjenem 5. odstavku 67. člena novele ZUTD-E je zavarovanec dolžan zavod obvestiti o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela iz 2. odstavka, ne glede na dogovorjeno višino plačila za delo. O njej je dolžan obvestiti Zavod ob uveljavljanju denarnega nadomestila, če je podlaga obstajala že ob uveljavljanju pravice, sicer pa v 8 dneh po njenem nastanku. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oz. v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila več ni mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.

11. Citiranih določb ZUTD seveda ni mogoče pravilno razlagati niti uporabiti le ob goli jezikovni razlagi, kot si prizadeva pritožba. Pri interpretaciji je potrebno izhajati iz sistemske ureditve in v povezavi z načelnimi določbami ZUTD uporabiti tudi teleološko razlagalno metodo. Po 3. odstavku 3. člena ZUTD je eden od glavnih ciljev zakona prav zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

Z obveznim zavarovanjem za primer brezposelnosti si namreč zavarovanci v skladu s 54. členom ZUTD med drugim zagotavljajo pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. ZUTD ureja trajanje denarnega nadomestila (60. člen), osnovo za odmero pravice (61. člen) in višino denarnega nadomestila (62. člen). Z ZUTD so nadalje urejeni razlogi za odklonitev pravice osebam, ki so postale brezposelne po svoji volji ali krivdi (63. člen), razlogi za mirovanje pravice do denarnega nadomestila (64. člen), razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila (65. člen) in razlogi za znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodka iz dela (67. člen).

12. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njihovi volji.

13. V celoti je potrebno pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da je v skladu z 21. členom OZ pogodba sklenjena šele, ko ponudnik od druge stranke (naslovnika) prejme izjavo, da ponudbo sprejema. Čeprav avtorska pogodba datira z dne 1. 10. 2019 ni mogoče šteti, da je bila tega dne sklenjena, če je dokazano nasprotno7. Sklenjena je, ko jo podpišeta obe pogodbenici, kar se je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v zadevi zgodilo februarja 2020. V okoliščinah obravnavnega primera ni uporabljiv 65. člen ZUTD o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, saj ni dokazano, da bi tožnica ob vložitvi vloge za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost imela sklenjeno avtorsko pogodbo, kot neutemeljeno vztraja pritožba. Ob vloženi zahtevi za priznanje pravice do denarnega nadomestila ni bilo podlage za pridobivanje dohodka, kot je zaradi bistvene kršitve ZUP-a, nerazčiščenega dejanskega stanja in posledično zmotno uporabljenega materialnega prava bilo nepravilno ugotovljeno v obravnavanem predsodnem postopku.

Odločitev pritožbenega sodišča

14. Zaradi vsega obrazloženega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sodbe tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo in na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih8 (ZDSS-1) upravni odločbi o prenehanju pravice do denarnega nadomestila ter vračilu že prejete denarne dajatve kot nezakoniti odpravilo. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi ugoditveni del sodbe sodišča prve stopnje. Ob takšnem pritožbenem izidu spora o glavni stvari, ostaja neuspešna tudi pritožba proti stroškovni III. tč. izreka prvostopenjske sodbe.

15. Pritožbeno sodišče je ob uporabi 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP ter Odvetniške tarife9 (OT) hkrati odločilo, da je tožena stranka v 15 dneh od prejema te sodbe dolžna tožniku povrniti 279,91 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Priznanih je 375 točk za odgovor na pritožbo in 7,4 točke za materialne stroške, torej 382,40 točk po 0,60 EUR, kar znese 229,44 EUR, povečanih za 22 % DDV, pa 279,91 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 5 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 75/2019 z dne 12. 12. 2019. 7 Tudi v 7. členu avtorske pogodbe je eksplicitno zapisano, da postane veljavna, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.