Jedro

Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

O upnikovih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo.

Zoper sklep se je pritožil upnik. V pritožbi, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju s spisovnimi podatki. Upnik je sklep s pozivom, naj predlog dopolni z identifikacijskimi številkami ter imenom, priimkom in naslovom dolžnika, v 8-dnevnem roku dopolnil tako, da je navedel ime in priimek ter naslov dolžnika. Hkrati je sporočil, da z identifikacijskimi številkami ne razpolaga. Identifikacijske številke dolžnika (EMŠO, davčna številka) niso obvezna sestavina predloga za izvršbo in zaradi izostanka le-teh predloga za izvršbo ni mogoče zavreči. V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo I. odstavek 40. člena ZIZ. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da izda sklep o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je upnika pozvalo, naj dopolni svoj predlog za izvršbo, saj dolžnik s podatki iz predloga v centralnem registru prebivalstva ne obstaja. Ker upnik predloga v roku ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo, je sodišče predlog za izvršbo zavrglo.

Upnik po presoji drugostopenjskega sodišča utemeljeno uveljavlja kršitev določb izvršilnega postopka. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka namreč v I. odstavku 18. člena določa, da sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi podatkov, ki jih upnik navede v predlogu, ne da bi te podatke tudi preverjalo. Zato sodišče prve stopnje v postopku odločanja o predlogu za izvršbo v konkretnem primeru ni imelo podlage za preverjanje pravilnosti podatkov o dolžniku po uradni dolžnosti. Tudi ZIZ v I. odstavku 40. člena določa formalne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga, verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. ZPP, ki se v izvršbi uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, v II. odstavku 105. člena določa, da morajo biti vloge razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem pa morajo obsegati: navedbo sodišča, ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, sporni predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Vse formalne predpostavke po navedenih členih je upnikov predlog za izvršbo vseboval, kar pomeni, da je bil sposoben za obravnavo. To pomeni, da tudi iz tega razloga izvršilno sodišče ni imelo podlage za postopanje po 108. členu ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ in posledično za zavrženje predloga za izvršbo.

Glede na obrazloženo je potrebno pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Odločitev o stroških je sodišče sprejelo na podlagi III. odstavka 165. člena ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ.