6. 2. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Krškem, na seji 6. februarja 2008

odločilo:

Za odločanje o zahtevi Branka Špilerja za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 274/269, sedaj parc. št. 274/285, k. o. Pesje, je pristojna Upravna enota Krško.

Obrazložitev

A.

1.Branko Špiler je pri upravnem organu vložil zahtevo za denacionalizacijo njegovi pravni prednici podržavljenih nepremičnin parc. št. 274/234, 274/244, 274/346 in 274/269, vse k. o. Pesje, parc. št. 2103/4, k. o. Drnovo, in parc. št. 1197/87, k. o. Leskovec. Upravna enota Krško je zadevo v delu, ki se nanaša na denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 274/234, 274/244 in 274/269, vse k. o. Pesje, leta 2000 odstopila v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Krškem. Pri tem je v zvezi z nepremičnino parc. št. 274/269, k. o. Pesje, navedla, da je bila ta glede na zemljiškoknjižne podatke sicer podržavljena na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. – v nadaljevanju TZIKZ). Ker pa naj bi bila pred tem med lastnico te nepremičnine in arondacijskim upravičencem sklenjena pogodba – zapisnik, ki naj bi imel značaj pravnega posla, naj bi bilo za odločanje o denacionalizaciji te nepremičnine pristojno okrajno sodišče.

2.Okrajno sodišče v Krškem v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti navaja, da je bil zapisnik z dne 16. 4. 1966, ki naj bi bil po mnenju upravnega organa podlaga za podržavljenje, sestavljen kot sporazum med arondacijsko zavezanko (lastnico zemljišča) in predstavnikom arondacijskega upravičenca. Okrajno sodišče meni, da zapisnik ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, potrebnih za veljavnost pravnega posla, saj naj bi ga podpisala le lastnica zemljišča, ne pa tudi predstavnik arondacijskega upravičenca, v njem naj ne bi bilo intabulacijske klavzule, iz podatkov v spisu pa naj tudi ne bi izhajalo, da bi ga potrdila posebna komisija, kar naj bi bilo, kot je navedeno v samem zapisniku, potrebno za njegovo veljavnost. Poleg tega naj bi bilo iz zemljiškoknjižnih listin razvidno, da je bila nepremičnina parc. št. 274/269, k. o. Pesje, prenesena v družbeno lastnino na podlagi odločbe Skupščine občine Krško, Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, št. 462-56/68-3 z dne 15. 11. 1968. Ker je bila odločba izdana na podlagi TZIKZ, Okrajno sodišče meni, da je glede na 54. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) za odločanje v konkretnem postopku pristojen upravni organ.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je glede na trditve Okrajnega sodišča v Krškem in Upravne enote Krško odvisna od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo 29. točka 3. člena, ki kot temelj podržavljenja določa TZIKZ, ali 5. člen ZDen.

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.V obravnavnem primeru je pravni naslednik prejšnje lastnice vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene z arondacijsko odločbo. Ustavno sodišče je ob pregledu celotnega spisa in določb TZIKZ ugotovilo, da v obravnavani zadevi sporazuma z dne 16. 4. 1966 ni mogoče šteti za samostojni pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka. Iz priložene odločbe o arondaciji z dne 15. 11. 1968 je namreč razvidno, da je bila izdana na podlagi 44. in 46. člena TZIKZ ter na podlagi pisnega sporazuma, sklenjenega 16. 4. 1966. TZIKZ je urejal arondacijo v členih 36 do 49 (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 25/65 in nasl.) in je predvidel sporazume med lastnikom in arondacijskim upravičencem. Da gre v obravnavnem primeru za sporazum v smislu določb navedenega zakona, izhaja tako iz vsebine zapisnika samega kot tudi iz odločbe o arondaciji z dne 15. 11. 1968.[1] Upoštevaje tudi, da nima bistvenih sestavin, ki so potrebne za veljavnost pravnega posla, na kar v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti opozarja že Okrajno sodišče, sporazuma z dne 16. 4. 1966 ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od arondacijskega postopka in kot tak podlaga za podržavljenje.

7.Ker torej zapisnik ni imel narave samostojnega pravnega posla, za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo ni podana pristojnost sodišča. Kot podlago za podržavljenje je v tem primeru treba šteti citirano arondacijsko odločbo, ki je bila izdana na podlagi predpisa, navedenega v 29. točki 3. člena ZDen. Zato je za odločanje v obravnavani zadevi pristojna Upravna enota Krško. Iz spisa je razvidno, da je bila vloga za denacionalizacijo vložena leta 1993. Kar petnajst let je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje te zahteve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre za še en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

[1]Iz zapisnika z dne 16. 4. 1966 je razvidno, da je bil sestavljen v zadevi arondacije kmetijskih zemljišč, v kateri sta se arondacijski upravičenec in lastnica pripojenega zemljišča (arondacijska zavezanka) sporazumela o pripojitvi kmetijskega zemljišča parc. št. 274/269 proti denarni odškodnini v znesku 1.612,09 novih dinarjev, plačljivi v štirinajstih dneh po pravnomočnosti odločbe o arondaciji. Iz odločbe o arondaciji z dne 15. 11. 1968 pa je razvidno, da je bila izdana na podlagi 44. in 46. člena TZIKZ ter na podlagi pisnega sporazuma, sklenjenega 16. 4. 1966.