Jedro

Na vsebino izvršilnega naslova, dokler ta obstaja, je upravni organ vezan. To pomeni, da tožnik v pritožbenem in tudi v sodnem postopku lahko zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da je odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-3626/2020-13 z dne 6. 1. 2021 postala izvršljiva 2. 3. 2021 in se dovoljuje njena izvršba. Če tožnik ne bo opravil naloženih obveznosti najkasneje do 7. 6. 2021, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 500 EUR. Z navedeno odločbo z dne 6. 1. 2021 je inšpekcijski organ odločil, da mora tožnik zaradi zagotavljanja rabe kmetijskega zemljišča v namene kmetijske proizvodnje do 1. 3. 2021 s kmetijskega zemljišča z GERK-PID-om številka ..., s parc. št. 1416/2 k. o. ..., odstraniti kovinsko konstrukcijo oglasnega panoja in vse spremljajoče jeklenice ter sidra z vpetim oglasnim platnom.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da ukrep iz izdane ureditvene odločbe ni bil izvršen, kar je kmetijski inšpektor ugotovil na podlagi pregleda površine in izjave tožnika. Zato mu je na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zagrozil, da bo uporabljen prisilni ukrep – denarna kazen, če ne bo izpolnil z izrekom odločbe naloženih obveznosti najkasneje do 7. 6. 2021. Navedeni rok je bil določen na podlagi predloga pooblaščenca.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. S sklepom je zavrnil tudi tožnikov zahtevek za vračilo upraven takse. Ugotovil je, da se pritožbene navedbe nanašajo na odločbo z dne 6. 1. 2021, zato je tožniku pojasnil, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. O tem, kdo je zavezanec, je že bilo odločeno z odločbo z dne 6. 1. 2021, kot tudi v pritožbenem postopku, v katerem je toženka pritožbo zavrnila.

4. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej ponavlja, da ni inšpekcijski zavezanec, saj je oglaševalski pano 5. 1. 2021 prodal A. A. na podlagi Pogodbe o prodaji giga panoja. Do spremembe lastništva je prišlo pred izdajo inšpekcijske odločbe, ki se izvršuje, zato tožnik ni inšpekcijski zavezanec v tem postopku in so torej vse nadaljnje odločbe in sklepi nezakoniti. Toženka je bila o spremembi lastništva seznanjena, vendar je ni upoštevala. Sklicuje se na določbi 49. in 50. člena ZUP. Odločitev toženke, da je zavezanec določen z odločbo z dne 6. 1. 2021, zato je nedopustna in nezakonita. Zato sodišču predlaga, da ugotovi, da tožnik ni stranka inšpekcijskega postopka in da se izpodbijani sklep ne more glasiti nanj kot zavezanca. Zato naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje vsem tožnikovim navedbam in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet tega upravnega spora je sklep, izdan na podlagi 298. člena ZUP. Gre za izvršbo za nedenarne obveznosti, torej za primer, ko je zavezanec dolžan opraviti določeno dejanje (konkretno odstranitev oglasnega panoja), ali je dolžan kaj dopustiti, trpeti ali se vzdržati določenega dejanja, ali dati kakšno stvar. V tem primeru organ, ki opravlja izvršbo, prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarnimi kaznimi. Organ, ki opravlja izvršbo, začne izvršbo s tem, da s sklepom o dovolitvi izvršbe najprej zagrozi zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če se v danem naknadnem roku ne bo vzdržal tistega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali ne bo dopustil oziroma storil tistega, kar je njegova obveznost. Prisilno sredstvo, s katerim organ zagrozi zavezancu, je denarna kazen.

8. Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Na vsebino izvršilnega naslova, dokler ta obstaja, je namreč upravni organ vezan. To pomeni, da tožnik v pritožbenem in tudi v sodnem postopku lahko zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo. Teh pa tožnik, kot ugotavlja sodišče, ni podal. 9. Ugovori tožnika, ki se ne nanašajo na izpodbijani sklep v prej navedenem smislu, tako niso relevantni za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Sodišče jih zato ni dolžno presojati.

10. Zakonitost in pravilnost odločbe, ki se izvršuje, pa lahko stranka izpodbija v upravnem postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi s tožbo v upravnem sporu. Tožnik je navedeno možnost izkoristil, Upravno sodišče pa je s sodbo I U 621/2021-23 z dne 8. 3. 2023 njegovo tožbo zavrnilo in se v njej opredelilo tudi do ugovorov, ki jih tožnik uveljavlja v obravnavani tožbi (glede prodaje oglasnega panoja, datuma sklenitve prodajne pogodbe in vprašanja, kdo je inšpekcijski zavezanec). Izvršilni naslov, to je odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-3626/2020-13 z dne 6. 1. 2021, je torej pravnomočna.

11. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Posledično so nepotrebni tudi v tožbi podani dokazni predlogi in jih sodišče kot take zavrača. 12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.