Jedro

Ker je toženec odklonil sklenitev najemne pogodbe, je tožnica pridobila upravičenje (58. člen Stanovanjskega zakona), da zahteva izročitev stanovanjskih prostorov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da sta dolžna tožnici izročiti v posest in izključno uporabo pritlično etažo stanovanjske hiše v D. z izročitvijo ključev stanovanjskih prostorov. Pritožbi tožencev je sodišče druge stopnje delno ugodilo tako, da je tožbeni zahtevek proti prvemu tožencu M. Š. zavrnilo. V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženec M. Š. revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter v okviru revizijskega izpodbijanja predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izrek izpodbijane sodbe ni razumljiv. Tožnica je namreč drugemu tožencu izročila v uporabo prostore v srednji etaži, tožencu pa se nalaga, da ji mora vrniti prostore v pritlični etaži. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Sicer pa je tožnica tožencu M. Š. bivanje v svojih prostorih stanovanjske hiše v D. dovolila, ko se je izselila. Gre za dvostranski pravni posel, ki ga ena stranka ne more kar tako preklicati. Tožnica bi morala najprej izposlovati razvezo ali razveljavitev navedenega dogovora in bi šele nato imela pravico do dajatvenega zahtevka.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Ni dvoma, da sta drugi toženec in tožnica sklenila (ustni) dogovor, s katerim je tožnica tožencu prepustila v (začasno) rabo sporne stanovanjske prostore. Ob dejanskih ugotovitvah je sodišče druge stopnje v tem okviru dogovor pravno pravilno opredelilo kot dovoljenje za brezplačno rabo s pravico do preklica. To pravico je tožnica realizirala, ker z "izvajanjem dogovora ni bila zadovoljna" (razlogi sodbe sodišča prve stopnje), pri čemer je predlagala prenovitev dogovora s sklenitvijo najemne pogodbe. V tem obsegu zato ni jasno revizijsko stališče, da bi tožnica morala najprej "izposlovati razvezo ali razveljavitev dogovora" in šele nato terjati izročitev prostorov. Tožnica se je namreč poslužila prav takega poteka postopka. Ko je toženec odklonil sklenitev najemne pogodbe, ki jo je predlagala, je pridobila upravičenje (58. člen Stanovanjskega zakona), da zahteva izročitev stanovanjskih prostorov. Pravna razlaga, sprejeta v izpodbijani sodbi, je zato pravilna.

Glede očitka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa toženec ponavlja to, kar je neutemeljeno navajal že v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje. Izpodbijana sodba vsebuje izčrpne razloge, s katerimi je zavrnila očitek neizvršljivosti sodbenega izreka. Tožbeni zahtevek in sodbeni izrek se sicer glasita na prostore v pritlični etaži, iz zaslišanja strank pa sledi, da so ti prostori v srednji etaži. Vendar pa gre za iste prostore, v katerih je živela tožnica pred izselitvijo. Med strankami ni niti najmanjšega dvoma, na katere prostore se sodbeni izrek nanaša. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi določbe 323. člena ZPP.