Jedro

Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zaupalo mladoletno I.H v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu M.H; glede stikov matere V.L pa je odločilo, da bodo potekali po dogovoru pravdnih strank, v skladu z željami in potrebami mladoletne hčerke. Toženki je naložilo plačevanje preživnine za mladoletno hčerko, in sicer za obdobje od vložitve tožbe 4. 1. 2012 do vključno avgusta 2012 v višini 120,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2012 dalje pa v višini 140,00 EUR mesečno. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev o višini preživnine se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ji naloži plačevanje preživnine od vložitve tožbe dalje v znesku 100,00 EUR mesečno, tožnik pa ji je dolžan povrniti pritožbene stroške. Opozarja, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri upoštevalo njenih zmožnosti za plačevanje preživnine. Izpostavlja dohodke obeh pravdnih strank in poudarja, da ima tožnik bistveno višje dohodke, pri čemer mora poleg mladoletne hčerke preživljati le še enega otroka, ona pa dva. Tožnik s popravili računalnikov zasluži bistveno več kot 20,00 EUR mesečno, čeprav glede tega ni mogla ponuditi nobenega dokaza, ker gre za delo na črno. Prvostopenjsko sodišče nepravilno ni upoštevalo, da za stanovanje, ki ga je kupila skupaj s partnerjem, odplačuje mesečni obrok kredita v višini 440,00 EUR. Oporeka tudi nekaterim stroškom, ki jih je prvostopenjsko sodišče priznalo v zvezi s preživljanjem mladoletne hčerke: meni, da je znesek 15,00 EUR mesečno za potrebe frizerja pretiran, pa tudi strošek za smučanje v višini 100,00 EUR letno, saj gre za luksuz, ki si ga lahko privoščijo le tisti, ki imajo višje prihodke. Opozarja, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo upoštevati stroška ekskurzije v Pariz, ker ne gre za končni izlet in ni nujno, da bi ta strošek sploh nastal. Neutemeljeno je bil upoštevan tudi strošek nadstandardnih storitev v višini 30,00 EUR in strošek za E – asistenco v višini 25,00 EUR. Gre za stroška, ki nista nujna in jih je dolžan plačati tisti, ki jih je naročil in ki si njihovo plačilo lahko privošči. Oporeka tudi strošku v zvezi z rojstnim dnem mladoletne hčerke, saj je znesek 50,00 EUR previsok; po njeni oceni bi bil primeren znesek od 20,00 do 30,00 EUR. Glede nakupa računalnika v višini 600,00 EUR poudarja, da je tožnik prispeval le polovico, preostali del pa je plačala mladoletna hčerka sama. Občutno previsok je po mnenju pritožnice tudi znesek v višini 70,00 EUR ki naj bi ga mladoletna hčerka potrebovala za oblačila in obutev.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru izraža svoje strinjanje z višino stroškov, ki jih je prvostopenjsko sodišče priznalo za preživljanje mladoletne hčerke ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

6. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri preživnine za mladoletno I. H. uporabilo pravilno materialnopravno izhodišče in preživnino odmerilo glede na potrebe mladoletne hčerke ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri upoštevalo zmožnosti toženke za plačevanje preživnine. Prvostopenjsko sodišče je natančno ugotavljalo finančne zmožnosti obeh pravdnih strank ter se glede tega vprašanja jasno opredelilo. Ugotovilo je, da ima tožnik znatno višje mesečne dohodke od toženke, kar velja tudi za njegovo partnerko v primerjavi s partnerjem toženke. Upoštevalo je, da tožnik preživlja poleg mladoletne hčerke I. še enega otroka, toženka pa dva mladoletna otroka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je preživnina za skoraj 16-letno hčerko v višini 120,00 EUR mesečno od 4. 1. 2012 do 31. 8. 2012, od 1. 9. 2013 pa v višini 140,00 EUR mesečno, glede na starost in izkazane potrebe ter finančne zmožnosti staršev povsem ustrezna. Pri tem je treba upoštevati, da bo tožnik, ob dejstvu, da bo nosil 66 % delež pokrivanja potreb mladoletne hčerke, moral v pretežni meri poskrbeti tudi za njeno vzgojo in varstvo.

7. Pritožbena navedba, da tožnik poleg redne službe s popravili računalnikov zasluži še bistveno več kot 20,00 EUR mesečno, je neupoštevna, saj navedenega toženka tekom postopka ni uspela dokazati.

8. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se v okviru finančnih zmožnosti toženke moral upoštevati tudi mesečni kredit za stanovanje.

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi z nekaterimi stroški, ki nastajajo s preživljanjem mladoletne hčerke I. Pritožbena navedba, da hčerka obišče frizerja le dvakrat letno, predstavlja pritožbeno novoto, ki tekom postopka ni bila zatrjevana, niti dokazana. Poleg tega je tožnik, zaslišan kot stranka, izpovedal, da hčerka obiskuje frizerja vsak mesec; znesek pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni pretiran. Enako velja za strošek v zvezi z nakupom smučarskih kart, saj je mladoletna hčerka s tožnikom smučala tudi v preteklih letih, ko je še živela pri materi, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Znesek v višini 8,33 EUR mesečno pa po oceni pritožbenega sodišča glede za zmožnosti staršev ni previsok.

10. Neutemeljeni pa so tudi očitki glede stroškov, ki so nastali z ekskurzijo v Pariz, rojstnimi dnevi mladoletne hčerke, nakupom računalnika, oblačil in obutve, pa tudi glede stroškov v zvezi z nadstandardnimi storitvami in E-asistenco. Glede stroškov ekskurzije v Pariz je toženka, zaslišana kot stranka, izpovedala, da bi ta izlet hčerki želela omogočiti in da bi si denar tudi izposodila, zato je pritožbeni očitek v zvezi s tem povsem neutemeljen. Tudi letni strošek za praznovaje hčerkinega rojstnega dne v višini 50,00 EUR ni pretiran in je glede na zmožnosti obeh staršev ustrezen. Rojstni dan je mladoletna hčerka praznovala tudi v času, ko je še živela s toženko, pri čemer so v zvezi z njenim praznovanjem nastajali stroški v primerljivi višini. Prvostopenjsko sodišče je v okvir potreb mladoletne hčerke pravilno štelo tudi znesek nakupa računalnika, saj ga mladoletna hčerka potrebuje pri šolskem delu, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče; toženka pa ni z ničemer izkazala, da je polovico kupnine prispevala mladoletna hčerka. Stroške nadstandardnih storitev in E-asistence je tožnik izkazal s predloženimi dokazili. Predmetna stroška omogočata kvalitetnejše izobraževanje in večji pregled staršev nad šolskim delom otrok. Gre za relativno nizka zneska, ki pravdnih strank pretirano ne obremenjujeta. Tudi znesek v višini 70,00 EUR za obleko in obutev, čeprav je na zgornji meji, je glede na finančne zmožnosti staršev še vedno primeren. Pri tem je treba upoštevati starost hčerke in, kot je pravilno opozorilo prvostopenjsko sodišče, splošno znane podatke o potrebah otrok podobne starosti. Čeprav je ta znesek tudi po mnenju pritožbenega sodišča visok, pa je skupni znesek potreb mladoletne I. v višini 360,00 EUR oziroma 410,00 EUR realen ter ustrezen potrebam otrok, ki so podobne starosti. Pri ugotavljanju stroškov preživninskega upravičenca tudi ne gre za natančen matematični izračun, marveč za njihovo oceno, kar je v konkretni zadevi pravilno naredilo prvostopenjsko sodišče. 11. Pritožba toženke glede na zgoraj navedeno ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato je tožnik dolžan stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom, nositi sam (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, (v nadaljevanju: ZPP)