Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da storilec ni zanikal, da bi prekoračil hitrost v naselju, je vsled izrecne trditve v ZSV, da storilec zanika storitev očitanega prekrška, zgoraj povzete izpovedi storilca ter obstoja zakonske domneve nedolžnosti, napačen. Ker je izpoved policista A. A. diametralno nasprotna od obrambnih trditev storilca, ki zanika storitev prekrška ter zatrjuje, da ni moglo biti merjeno njegovo vozilo, sodišče prve stopnje pa se je poleg listinskih dokazov oprlo tudi na izpoved priče A. A., pritožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe dokazna ocena izvedenih dokazov ne izhaja. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja zgolj prepis izpovedi storilca in policista A. A., ne pa tudi tehtanje teh dokazov po sodišču prve stopnje skladno z določbo 133. člena ZP-1 (vsakega zase in vseh dokazov skupaj).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (PN) ter storilcu v plačilo naložilo sodno takso v skupnem znesku 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca zaradi bistvenih kršitev določb postopka, kršitev materialnih določb ZP-1 in predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Zatrjuje, da PN nima vseh sestavin, da sodišče ni dokazno ocenilo izvedenih dokazov ter da se ni opredelilo do navedb storilca, da je bila hitrost merjena iz premične točke ter da je potrebno upoštevati varnostno razliko 7 km/h in ne zgolj 5 km/h. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe oziroma podredno, njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z dne 9. 10. 2021 izdanim plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 3. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, ker je tega dne ob 08.44 uri prekoračil največjo dovoljeno hitrost v naselju Šmarje pri Jelšah za najmanj 26 km/h, saj je vozil s hitrostjo najmanj 71 km/h. 5. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo zatrjeval, da očitanega prekrška ni storil, da izdani PN ni popoln, saj ne vsebuje zakonskih znakov prekrška ter da prekrškovni organ ob izreku kazenskih točk ni ugotavljal hujšega ogrožanja ali poškodovanja pravno zavarovane dobrine. Sodišče prve stopnje je dopolnilo dokazni postopek ter v dokazne namene zaslišalo storilca in policista A. A., nato pa zaključilo, da storilec ne zanika, da bi prekoračil hitrost v naselju, da je PN z dne 9. 10. 2021 popoln, da je bila upoštevana ustrezna varnostna razlika, saj je bilo vozilo merjeno iz nepremične točke, da slikovna dokumentacija ni bila potrebna, da je bila meritev storilcu pokazana, da je PN storilcu vročen na kraju prekrška ter da obstojijo tako objektivni kot subjektivni zakonski znaki prekrška.

6. Pritožba vztraja pri trditvah, da PN z dne 9. 10. 2021 ni popoln, saj vsebuje zgolj kraj in datum domnevne storitve prekrška, opis vozila, voznika in številko vozniškega dovoljenja, organ in datum izdaje PN, pravno podlagi, sankcijo ter nobenih drugih podatkov o prekršku.

Glede na dikcijo določbe tretjega odstavka 57. člena ZP-11 so pritožbene trditve, da je predmetni PN nepopoln, neutemeljene, saj že iz samih pritožbenih trditev izhaja, da je vseboval vse zakonsko zahtevane sestavine. Ob tem, ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je iz PN razvidno, da je bila meritev storilcu na kraju prikazana, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v postopku pred prekrškovnim organom ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.

7. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec na zaslišanju vztrajal pri navedbah iz ZSV ter zatrjeval, da je od policistov, ki so ga ustavili pri trgovini in ne na cesti, zahteval, da mu dokažejo, da so izmerili ravno njega. Iz povzete izpovedi policista A. A. pa izhaja, da je bilo izmerjeno vozilo storilca na razdalji 389 metrov in kot posamično vozilo.

Zaključek sodišča prve stopnje, da storilec ni zanikal, da bi prekoračil hitrost v naselju, je vsled izrecne trditve v ZSV, da storilec zanika storitev očitanega prekrška (glej stran 2 navedene ZSV), zgoraj povzete izpovedi storilca ter obstoja zakonske domneve nedolžnosti, napačen. Ker je izpoved policista A. A. diametralno nasprotna od obrambnih trditev storilca, ki zanika storitev prekrška ter zatrjuje, da ni moglo biti merjeno njegovo vozilo, sodišče prve stopnje pa se je poleg listinskih dokazov oprlo tudi na izpoved priče A. A., pritožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe dokazna ocena izvedenih dokazov ne izhaja. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja zgolj prepis izpovedi storilca in policista A. A., ne pa tudi tehtanje teh dokazov po sodišču prve stopnje skladno z določbo 133. člena ZP-1 (vsakega zase in vseh dokazov skupaj).

8. Skladno s prvim odstavkom 68. člena ZP-1 mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilca zaradi izpovedbe policista A. A., izhaja zgolj, da storilec prekrška ni zanikal. Ker so bile vsled navedenemu okoliščine, ki storilca obremenjujejo, raziskane manj kot okoliščine, ki so mu v korist, so pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 utemeljeni.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o storilčevi ZSV, vendar ob tem po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku. Pri tem naj bo pozorno, da bo enako skrbno preiskalo vse okoliščine in ugotovilo tako dejstva, ki storilca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec za očitani prekršek tudi odgovoren. Glede na to, da storilec v ZSV izrecno prereka tudi dejstvo, da je bilo njegovo vozilo merjeno iz nepremične točke, bo moralo tudi ugotovitev v zvezi s tem sprejeti v posledici skrbne, celovite in natančne dokazne ocene.

11. O pritožbenih stroških bo skladno z določbo 144. člena ZP-1 odločilo sodišče prve stopnje.

1 Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje: osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, da bodo izrečeni globa in stroški postopka, ki ne bodo pravočasno plačani, prisilno izterjani, če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost cestnega prometa, mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, navedbo vrste voznika in kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje, če teh podatkov ni, pa tiste, ki so bili ugotovljeni v postopku. Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži (tretji odstavek 57. člena ZP-1).