P-9/02

3. 10. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Domžalah, na seji dne 3. oktobra 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi dr. A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 438/2 in 439/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 704 k.o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Domžale.

Obrazložitev

A.

1.Dr. A. A. je vložil zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota Domžale je z dopisom št. 35100-231/93-23037 z dne 7. 8. 2000 zadevo odstopila sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da sta bili nepremičnini B. B., C. C. in Č. Č. nacionalizirani na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Del zemljišča naj bi bil odvzet na podlagi odločbe o oddaji mestnega zemljišča v uporabo št. 464-39/64-3/4 z dne 5. 2. 1965 in odločbe SOB Domžale št. 464-39/64-6/2 z dne 15. 7. 1964. Preostali del zemljišč parc. št. 438/2 in 439/2 naj bi se preštevilčil v parc. št. 3859 k.o. Domžale, ki je ostala v uporabi denacionalizacijskih upravičencev B. B. in C. C. do 16. 5. 1974, ko sta z Občino Domžale glede pravice uporabe na navedenem zemljišču sklenila kupno pogodbo. Glede na to, da so bila zemljišča podržavljena po ZNNZGZ, po mnenju Okrajnega sodišča v Domžalah ni podana pristojnost sodišča za odločanje o denacionalizaciji navedenih zemljišč.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Člen 38 ZNNZGZ je namreč določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi kasnejši zakoni so bili lahko podlaga za odvzem stavbnih zemljišč, tj. za odvzem pravice uporabe na stavbnih zemljiščih.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve). Iz navedenega je razvidno, da je za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ.

6.V obravnavani zadevi je že Okrajno sodišče v Domžalah na podlagi podatkov iz spisa (odločba Občinskega ljudskega odbora Domžale št. 06/2-1191/20-59 z dne 15. 6. 1959, kopija zemljiškoknjižnega vložka št. 704 k.o. Ž. Z.) ugotovilo, da sta bili v izreku navedeni zemljišči nacionalizirani, tj. podržavljeni na podlagi ZNNZGZ. Kupna pogodba z dne 16. 5. 1974, ki je bila sklenjena namesto odločbe o odvzemu (V. točka pogodbe), se je torej nanašala le na prenos pravice uporabe na teh zemljiščih. Kupnina, plačana namesto odškodnine za odvzem pravice uporabe (II. in III. točka pogodbe), pa je v denacionalizacijskih postopkih lahko relevantna le v okviru odločanja o upoštevanju že plačane odškodnine za podržavljeno premoženje.

7.Iz navedenega je razvidno, da sta bili nepremičnini parc. št. 438/2 in 439/2 k.o. Ž. Z. podržavljeni na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji teh zemljišč pristojna Upravna enota Domžale kljub temu, da je bila glede pravice uporabe na delu teh nepremičnin kasneje sklenjena kupna pogodba.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj