Up-191/00

20. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa njen mož B. B. na seji senata dne 20. junija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1193/97 z dne 29. 1. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomljlu št. Kr 12/97 z dne 9. 12. 1997 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubjani št. I Kp 1232/98 z dne 17. 11. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Črnomlju št. Kr 12/97 z dne 3. 9. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočni sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče kot nepopolen in nerazumljiv zavrglo njen obtožni predlog, ki ga je vložila kot oškodovanka kot tožilka, in pravnomočni sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo zahtevo pritožnice kot oškodovanke kot tožilke za obnovo kazenskega postopka.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev 14., 17., 21., 22., 23., 25., 26. in 34. člena Ustave. Navaja, da so ji bile v postopku, ki je tekel na podlagi njene zasebne tožbe (pravilno: njenega obtožnega predloga, ki ga je vložila kot oškodovanka kot tožilka) odvzete vse pravice, čeprav je bila fizično napadena in poškodovana. Razpravljajoči sodnik naj bi zavrnil vse njene tožbe in tudi odškodninski zahtevek, kar po mnenju pritožnice ni v skladu z Ustavno, ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Druga kršitev pa naj bi bila v tem, da je sodnik zadrževal kazenski postopek, ki je tekel na podlagi njene zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, toliko časa, da je ta zastaral. Ustavnemu sodišču predlaga, naj popravi krivico in odpravi posledice, ki naj bi ji z izpodbijanimi akti nastale.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožb (prvi odstavek 52. člena ZUstS).

4.Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1193/97 z dne 29. 1. 1998 je bil pritožnici vročen najkasneje dne 18. 3. 1998, ko je zoper njega vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1232/98 z dne 17. 11. 1998 pa je bil pritožnici vročen najkasneje dne 3. 12. 1998, ko je zoper njega vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ustavna pritožba, vložena dne 2. 6. 2000, je torej prepozna. Ker je ena od procesnih predpostavk za dopustnost ustavne pritožbe njena pravočasnost, ki pa v konkretnem primeru ni podana, pritožnica pa tudi ni predlagala obravnave po roku (tretji odstavek 52. člena ZUstS), je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Criril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk