Jedro

Pred uveljavitvijo novele Zden-B je poleg zakonske določbe, uveljavljene v praksi, da se za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine šteje zmanjšanje za več kot 30% njene vrednosti, uvedel še dodatna merila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.12.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.5.1996, s katero je bilo denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) vrnjeno z vzpostavitvijo lastninske pravice 6 stanovanj v stavbi T., L., brez doplačila odškodnine za ugotovljeno zmanjšano vrednost teh stanovanj za 7,05, z utemeljitvijo, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi in sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjujeta ugotovitvam in presoji, da se zmanjšana vrednost, ki ne presega 30% vrednosti nepremičnin, ne upošteva.

Tožnik v pritožbi navaja, da v svojem življenju ni storil nič protizakonitega. Sodišče je napačno presojalo. Opominja na resnost zadeve. Smiselno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje in predlaga njeno razveljavitev.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila ugovor tožnika, da je prvostopni organ napačno štel, da gre v konkretnem primeru za nebistveno zmanjšanje vrednosti vrnjenih nepremičnin, ker ta zmanjšana vrednost znaša 21.933 DEM (vrednost stanovanj v času podržavljenja je bila 333.213 DEM in v času vračanja 311.280 DEM).

Zakon o denacionalizaciji pred uveljavitvijo novele ZDen-B za primer bistvenega zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine v 26. členu ZDen ni opredelil, kdaj se šteje, da gre za bistveno zmanjšanje vrednosti podržavljene nepremičnine. Toda že sodna praksa se je opredelila za to, da gre za bistveno zmanjšanje vrednosti konkretne nepremičnine, če se je njena vrednost zmanjšala za več kot 30% njene vrednosti. V konkretnem primeru je izvedenec gradbene stroke ugotavljal vrednost vrnjenega premoženja v času podržavljenja in v času vrnitve. Ugotovil je, da se je vrednost tega premoženja zmanjšala za 21.933 DEM, kar pomeni 7,05 njene vrednosti ob podržavljenju. Glede na uveljavljeno pravno prakso v podobnih primerih je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega organa, da se predmetne nepremičnine vrnejo upravičencu brez preračunavanja razlike v vrednosti.

Z novelo ZDen-B je bil v 3. odstavku 26. člena opredeljen prvotno neopredeljen pravni pojem bistveno zmanjšanje vrednosti, tako, da je kot bistveno zmanjšanje vrednosti določeno tudi z zakonsko določbo, ki je povzela že v praksi uveljavljeno merilo. Poleg tega je dopolnjeni 3. odstavek 26. člena navedeno merilo korigiral tudi tako, da je upravičenec do plačila upravičen, če razlika v vrednosti presega 1/2 prvoobjavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalce Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne. Oba upravna organa sta v zadevi odločala še pred uveljavitvijo te novele. Glede na določbo 27. člena ZDen-B bi morala biti upoštevana tudi nova ureditev, kar bi v konkretnem primeru pomenilo obveznost upravnega organa, da ravna po 26. členu iste novele. Iz predloženih spisov tako ravnanje ne izhaja. Toda sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo 8.10.2003, torej že po poteku 60-dnevnega materialnega roka iz 26. člena ZDen-B, ki je pričel teči po 6.11.1998. Zato tudi pritožbeno sodišče nima podlage, da bi zaradi te okoliščine poseglo v izpodbijano sodbo.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.