Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije ne zadostuje, da zazidalni načrt na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture na prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – bazne postaje – pomožni telekomunikacijski objekt, na zemljiščih parc. št. 104/61 in 104/62, obe k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se zemljišči parc. št. 104/61 in 104/62, obe k.o. ..., nahajata na območju, urejenem z Odlokom o zazidalnem načrtu Nova Dobrova in zazidalnem načrtu Center Zreče (Uradni list SRS, št. 23/83 in 30/87 ter Uradni list RS, št. 52/93 in 109/06, v nadaljevanju Odlok). Ker v navedenem Odloku na predvidenem območju (objekt št. 6) ni navedeno, da je možno graditi bazno postajo in pomožni telekomunikacijski objekt, pač pa je predvidena kotlarna, prvostopni organ ugotavlja, da nameravana gradnja ni skladna s prostorskim aktom, zato je potrebno zahtevo tožeče stranke zavrniti.
Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopnega organa. Iz obrazložitve odločbe drugostopnega organa izhaja, da je sicer res, da Odlok v 6. alinei 4. člena pavšalno določa, da je v območju, ki ga ureja zazidalni načrt, predvidena izgradnja elektro in PTT omrežja (z zemeljskimi kabli v globini 0,70 m do 1 m), česar pa ni mogoče enačiti s predvideno bazno postajo. V kolikor bi bila bazna postaja na kotlarni dovoljena, bi morala biti v Odloku jasno določena. Pojasnjuje še, da predstavlja zazidalni načrt dokaj podrobno določitev gradenj na področju obravnave, kar hkrati pomeni, da gradnja, ki je zazidalni načrt ne predvideva, ni dovoljena. Ker predmetni objekt ni skladen s prostorskim aktom, ni izpolnjen pogoj iz 2. alineje 1. odstavka 74. c člena ZGO-1, in sicer skladnost s prostorskim aktom, zato zakonite pozitivne odločbe ni mogoče izdati, saj mora objekt, za katerega se izda gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, izpolnjevati vse predpisane pogoje iz 1. odstavka 74. c člena ZGO.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da izpodbijana odločba temelji na nepravilni uporabi predpisov, zlasti Odloka. Ker so bazne postaje del telekomunikacijskega telefonskega omrežja, izraz PTT omrežje pa se uporablja tudi za telekomunikacijsko omrežje, kar tudi podrobno obrazloži, je nesporno, da se uporablja določba 4. člena Odloka, ki predvideva izgradnjo PTT omrežja. Upravna organa sta napačno uporabila materialni predpis, Odlok, saj ta ne predpisuje, da gradnja bazne postaje na predmetnem območju in celo na obstoječem objektu, kot je predlagano, ni dopustna. Gradnjo bazne postaje kot del telekomunikacijskega omrežja na predmetnem območju Odlok celo izrecno predvideva. Nameravana gradnja zato v ničemer ne nasprotuje prostorskemu aktu, to je Odloku. Navedeno dokazuje že zgrajena bazna postaja drugega operaterja A. d.d. na objektu hotela B., ki je v bližini predmetne lokacije, za katerega velja isti Odlok. Ker je radiofrekvenčni spekter, ki se uporablja za delovanje bazne postaje, skladno z določbo 1. odstavka 32. člena Zakona o elektronskih komunikacijah omejena naravna dobrina in ker je tožeča stranka skladno s 1. odstavkom 35. člena Zakona o elektronskih komunikacijah pridobila dovoljenja za opravljanje mobilnih radijskih komunikacij UMTS, s čimer je dolžna učinkovito uporabljati radijske frekvence, za katere ji je bila podeljena pravica uporabe, je z izpodbijano odločbo prvostopni organ neupravičeno posegel v ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine tožeče stranke, med katere sodijo tudi ustavne pravice iz določb od 66. do 69. člena Ustave RS, ki sicer urejajo gospodarska in socialna razmerja. Določba 74. člena Ustave RS tožeči stranki zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, prepovedana pa so vsa dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ neutemeljeno zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja, kar posledično pomeni, da je z navedenim oblastnim dejanjem onemogočil izvrševanje svobodne gospodarske pobude, izvrševanje ustavnega načela svobodne in poštene konkurence, ki omogoča svoboden trg, torej omogoča tožeči stranki, da si na trgu pod enakimi pogoji za vse udeležence z uporabo zakonitih, dovoljenih sredstev, poskuša zagotoviti prednost pred ostalimi udeleženci na trgu. Predlaga, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki povrniti odmerjene stroške postopka z 20 % DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev prvostopnega organa, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke kot investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo bazne postaje z utemeljitvijo, da nameravana gradnja ni skladna s prostorskim aktom. Navedena odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. Po določbi 74. c člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04-UPB,14/05-popr. in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) pristojni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz 2. odstavka 8. člena tega zakona, med drugim, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
Ker v obravnavanem primeru, tudi po presoji sodišča, nameravana gradnja ni skladna s prostorskim aktom, to je Odlokom o zazidalnem načrtu Nova Dobrova in zazidalnem načrtu Center Zreče (Uradni list SRS, št. 23/83 in 30/87 ter Uradni list RS, št. 52/93 in 109/06, v nadaljevanju Odlok), saj le ta na predmetnem območju izrecno predvideva gradnjo kotlarne, ne pa tudi bazne postaje na kotlarni, je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita ter skladna z določbo 1. odstavka 74.c člena ZGO-1. Načelo, da je na območju, urejenem z zazidalnim načrtom, dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dopušča, je bilo tudi predmet obsežne in enotne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (prim. npr. sodbe I Up 804/03, I Up 105/2000 in U 62/94). Zato na območju, urejenem z zazidalnim načrtu, ni mogoče govoriti o načelnem dovoljevanju gradnje infrastrukturnih objektov, ki bi se naslanjalo na interpretacijo splošnih določb zazidalnega načrta, kar v tožbi smiselno uveljavlja tožeča stranka s sklicevanjem na šesto alinejo 4. člena Odloka, v katerem je določeno, da je na območju, ki ga ureja zazidalni načrt, predvidena izgradnja elektro in PTT omrežja (z zemeljskimi kabli, v globini 0,70 m do 1 m). Poleg tega je v veljavnem zazidalnem načrtu točno predviden tudi celoten potek telefonskega omrežja.
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije torej ne zadostuje, da zazidalni načrt na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture na prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
Glede na navedeno pa tudi niso utemeljene tožbene navedbe glede kršitve ustavnih pravic od 66. do 69. člena Ustave RS in določbe 74. člena Ustave RS.
Ker je predmet presoje v tem upravnem zgolj odločitev prvostopnega organa, s katero je bil tožeči stranki kot investitorici zavrnjen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo bazne postaje, tožeča stranka tudi ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da je na območju, kjer velja isti Odlok, zgrajena tudi bazna postaja operaterja A. d.d. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).Ker je predmet presoje zgolj presoja pravilnosti uporabe materialnega prava, je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.