Jedro

Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.

Izrek

Pritožbama tožeče in drugotožene stranke se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka) tako spremeni, da sta tožnika dolžna nerazdelno plačati drugotoženi stranki pravdne stroške v znesku 175.753,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.

Vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je tožeča stranka umaknila tožbo zoper drugotoženo stranko A. d.o.o., sklenilo, da se zoper njo pravdni postopek ustavi, tožnikoma pa je naložilo, da morata drugotoženi stranki nerazdelno plačati pravdne stroške v znesku 215.803,60 SIT v roku 15 dni pod izvršbo. Tožečo stranko je nadalje oprostilo plačila sodnih taks.

Proti 2. točki navedenega sklepa, torej glede odmere pravdnih stroškov, se pritožujeta tožeča in drugotožena stranka in sicer prva zaradi kršitve materialnega prava, druga pa zatrjuje vse pritožbene razloge po določbi prvega odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Tožeča stranka navaja, da obe toženi stranki v tej pravdi zastopa isti odvetnik, ki je z eno vlogo odgovoril na tožbo in sam pristopil na obravnavo kot pooblaščenec obeh strank. Po Odvetniški tarifi za drugotoženo stranko pooblaščencu pripadajo le za 10 % zvišani stroški, ne pa celotni stroški, kot jih je odmerilo sodišče. Kilometrina, parkirnina in odsotnost iz pisarne pa mu ne pripadajo niti kot pooblaščencu prvo, niti drugotožene stranke, saj je sodišče že davno zavzelo stališče, da odvetniku ne pripadajo ti stroški, če so v kraju, v katerem teče postopek, registrirani drugi odvetniki.

Drugotožena stranka pa v pritožbi navaja, da je sodišče za zastopanje na naroku dne 30.6.1999 neutemeljeno priznalo le 325 točk, čeprav se na naroku niso obravnavala zgolj procesna vprašanja, pač pa se je obravnavala tudi glavna stvar in so se sprejemali dokazi. Sodišče bi zato moralo priznati za zastopanje 650 točk. Sodišče je tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks, vendar je v nasprotju z določbo 17. čl. Zakona o sodnih taksah štelo, da kljub neuspehu oproščene stranke, ta ni dolžna vrniti takse stranki, ki je v pravdi uspela. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava tožečo stranko obsoditi na povrnitev sodne takse za odgovor na tožbo, ki jo je plačala tožena stranka.

Pritožbi sta deloma utemeljeni.

V skladu z določbo 155. čl. ZPP upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, pri čemer se višina stroškov za odvetniške storitve presoja v skladu z določbami Odvetniške tarife (Ur.l. RS, št. 7/95 - v nadaljevanju OT), glede višine sodnih taks pa je potrebno uporabiti določbe Zakona o sodnih taksah in taksne tarife. Prvostopno sodišče je drugotoženi stranki, upoštevaje določbo prvega odst. 158. čl. ZPP, priznalo vse priglašene stroške razen povračila sodnih taks za odgovor na tožbo v višini 87.500,00 SIT, za zastopanje na naroku dne 30.6.1999 pa ji je priznalo le polovico priglašenih stroškov. Obe pritožbi imata prav, da je pri odmeri prvostopno sodišče napačno uporabilo materialno pravo v obsegu, razvidnem iz nadaljnje obrazložitve. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper dve toženki in zahtevala od njiju solidarno plačilo zneska odškodnine v višini 17,500.000,00 SIT. Ker je umaknila tožbo samo zoper drugotoženo stranko in je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, je drugotožena stranka v skladu z določbo sedmega odst. 163. čl. ZPP pravočasno in utemeljeno zahtevala povrnitev stroškov postopka. Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Poleg tega obe toženi stranki zastopa isti odvetnik, ki lahko uveljavlja zvišanje skupne cene opravil le za 10 % za vsako nadaljnjo stranko po 11. čl. OT. Kar se tiče priglašene sodne takse za odgovor na tožbo, bi jo v polovičnem znesku sodišče prve stopnje moralo priznati drugotoženi stranki, ne glede na to, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, saj je znesek sodne takse treba upoštevati kot del potrebnih pravdnih stroškov tožene stranke (prvi odst. 155. čl. ZPP). Pač pa pritožba tožeče stranke nima prav v tistem delu, ko odreka pooblaščencu drugotožene stranke pravico do povračila izdatkov za prevozne stroške in odsotnost iz pisarne (13. in 14. čl. OT). Po presoji pritožbenega sodišča sodišča teh stroškov ni moč šteti kot nepotrebnih, češ da so na sedežu sodišča, kjer teče postopek, registrirani drugi odvetniki, že zato ne, ker ima drugotožena stranka sedež v istem kraju, kot se nahaja pisarna njenega pooblaščenca, pa tudi zaradi narave samega razmerja med stranko in njenim pooblaščencem (mandatno razmerje).

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je materialnopravno pravilna odmera stroškov drugotožene stranke, upoštevajoč določbe odvetniške in taksne tarife sledeča: za polovico plačane sodne takse za odgovor na tožbo 43.750,00 SIT, za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 13 660 točk (1.200 točk + 10 % = 1.320 točk : 2 = 660 točk), za narok dne 30.6.1999 se glede na upravičeno pritožbo drugotožene stranke tej prizna 330 točk po 1. tč. tar. št. 15 (600 točk + 10 % = 660 točk : 2 = 330 točk), za čakanje na obravnavo 11 točk po drugem odst. 13. čl. OT (20 točk + 10 % = 22 točk : 2 = 11 točk), za prisotnost na naroku 55 točk po prvem odst. 13. čl. OT (100 točk + 10 % = 110 točk : 2 = 55 točk), za odsotnost iz pisarne v času potovanja se prizna 66 točk po tretjem odst. 13. čl. OT (120 točk + 10 % = 132 točk : 2 = 66 točk), za potne stroške 5.750,00 SIT, za sestavo stroškovnika 50 točk in za končno poročilo 20 točk, oboje po tar. št. 33 OT. Seštevku priznanih odvetniških stroškov je potrebno prišteti materialne stroške glede na zahtevo pooblaščenca v skladu z določbo drugega odst. 15. čl. OT ter DDV v višini 19 %, tako da je upoštevaje oboje drugotožena stranka upravičena do 1.444 odvetniških točk, kar znese glede na vrednost točke 87,40 SIT zaokroženo znesek 126.253,00 SIT in ob seštevku ostalih priznanih stroškov za sodno takso in potne stroške, skupaj 175.753,00 SIT.

Ker je pritožbeno sodišče delno ugodilo obema pritožbama, je glede na navedeno in po 2. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.

O stroških pritožbenega postopka je odločeno v skladu z določbo 165. čl. in drugega odst. 154. čl. ZPP. Pravdni stranki sta v pretežnem delu uspeli vsaka s svojo pritožbo, zato je glede na njun uspeh prav, da vsaka trpi svoje pritožbene stroške.