17. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Rajka Drljače, Bosna in Hercegovina, ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Medvode, na seji 17. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 548/2018 z dne 5. 6. 2019 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2140-127/2017/3 (132-01) z dne 1. 2. 2018 in s sklepom Upravne enote Ljubljana št. 214-15766/2017-2 z dne 18. 10. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravna enota Ljubljana je zavrgla prošnjo pritožnika za izdajo posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 1.b člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo – ZUSDDD). Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo njegovo pritožbo. Upravno sodišče je zavrnilo njegovo tožbo. Pritožnik je izrecno navedel, da predloga za dopustitev revizije ni vložil. Meni, da nima izgledov za uspeh in da bi vložitev navedenega predloga pomenila le odlaganje odločitve. Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 32., 34. in 35. člena Ustave ter 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD-B), ki je določil triletni rok za vložitev prošnje za izdajo posebne odločbe. Pritožnik meni, da je navedeni rok prekratek. Zato naj bi bila izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave) in pravico do povračila škode (26. člen Ustave).

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka). Razlogi za tako odločitev so enaki kot v sklepih št. Up-2394/07 z dne 18. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 122) in št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09, in OdlUS XVIII, 92).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Pravni interes pobudnika je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena ZUSDDD-B. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik