Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dodelitev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna zaradi poteka roka za pritožbo, po katerem ni mogoče več navajati novih dejstev.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč (BPP) za vse oblike pravnega zastopanja in pomoči v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici I 130/2011 z dne 14. 5. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je sodišče z omenjenim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan v postopku izterjave 1.995,05 EUR upnika Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Zoper ta sklep je tožnik zadnji dan roka vložil pravno sredstvo, na podlagi česar organ meni, da v zadevi ni razumno dodeliti BPP v kakršnikoli obliki. Po poteku roka za pritožbo namreč ni mogoče navajati dejstev, zato bi bila dodelitev pravne pomoči v tej zadevi brez učinka. Ker je zadeva očitno nerazumna, ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).
Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je organ brez presoje vsebinskih kriterijev zavrnil njegov zahtevek za BPP. Pri tem mu je isti organ za postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (izvršba VL 123496/2011 za 336 EUR upnika Adriatic Slovenica) odobril BPP. S tem mu je kršena pravica do enakosti pred sodiščem in do pravnega varstva. Z obrazložitvijo izpodbijane odločbe v točkah 3 do 5 ga sodišče zaničuje in ponižuje. Predlaga, naj sodišče pritožbi (pravilno: tožbi) ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in mu odobri BPP.
Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da se tožnik le pavšalno sklicuje na kršenje ustavne pravice do enakosti pred sodiščem in pravice do pravnega varstva. Tožnik ni izpolnjeval vsebinskega pogoja za dodelitev BPP v zvezi s sklepom I 130/2011, saj je toženka prejela njegovo prošnjo za BPP 29. 6. 2012, medtem ko se je rok za pritožbo zoper sklep iztekel že pred 4. 6. 2012, zato bi bilo očitno nerazumno po izteku roka vlagati pravno sredstvo zoper sklep. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.
V zadevi ni sporno, da je tožnik 28. 5. 2012 pri Okrajnem sodišču v Radovljici vložil prošnjo za BPP v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ki ga je sam poimenoval ugovor, zoper sklep I 130/2011 z dne 14. 5. 2012. Prav tako ni sporna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je tožnik na zadnji dan pritožbenega roka zoper omenjeni sklep, to je 28. 5. 2012, vložil pritožbo. Ker tožnik navedenih dejstev ne izpodbija, je sodišče nanje v upravnem sporu vezano. Po prvem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Glede na navedeno pa se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da odobritev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna zaradi poteka roka za pritožbo, po katerem ni mogoče več navajati novih dejstev.
Ker je navedeno stališče obrazloženo v 4. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, je neutemeljen tožbeni očitek, da je organ zavrnil zahtevek za BPP brez presoje vsebinskih kriterijev. Kot neutemeljeno je treba zavrniti tudi trditev o kršitvi pravice do enakosti pred sodiščem in do pravnega varstva, saj je trditev o tem pavšalna, zato preizkus te kršitve ni mogoč. Zgolj dejstvo, da je isti organ odobril BPP v drugem izvršilnem postopku samo po sebi še ne pomeni kršitve navedene pravice. Pogoji za dodelitev BPP se namreč presojajo v vsaki zadevi posebej glede na dejanske okoliščine konkretnega primera, na podlagi katerih organ presoja, ali prosilec izpolnjuje za dodelitev BPP finančni in vsebinski pogoj.
Ker je očitno brez podlage tudi trditev, da naj bi organ tožnika v izpodbijani odločbi žalil in poniževal, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).