Jedro

Stranka, ki je v pravdi uspela, je v celoti upravičena do vseh stroškov, ki jih je imela zoper posamezne tožnike, preden je sodišče zadeve združilo v skupno obravnavanje. Čeprav gre za vsebinsko identične odgovore na tožbo, jih ni mogoče šteti za vloge v smislu tarifne številke 14/3 Odvetniške tarife (vrednotenje po 20 točk), temveč, glede na vrednost spora, 200 oz. 300 točk.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da so tožniki poleg že odmerjenih stroškov postopka dolžni plačati toženi stranki še stroške postopka kot sledi: x.y. znesek 6.120,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 21.420,00 SIT, x.y. 13.770,00 SIT, x.y. 6.120,00 SIT in x.y. 21.420,00 SIT.

Tožniki so dolžni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 21.850,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo umik tožbe na znanje in postopek ustavilo. Poleg tega je odločilo, da so dolžni tožniki nerazdelno povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 45.135,00 SIT, tožniki x.y. pa še 15.300,00 SIT, x.y. še 22.950,00 SIT in x.y. še 11.475,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.7.1998 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper zavrnilni del izreka sklepa glede stroškov postopka se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožnikom naloži v plačilo stroške postopka, kot jih je zahtevala v postopku pred sodiščem prve stopnje, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe dalje do plačila ter stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje za odgovore na tožbe, v vsaki posamezni zadevi zoper tožnike pred združitvijo zadev, na podlagi 3. točke tar.št. 14 odvetniške tarife nepravilno prisodilo le 20 točk po odvetniški tarifi, kot da bi šlo za dokazni predlog. Za svojo odločitev sodišče prve stopnje nima nikakršne pravne podlage, saj odgovora na tožbo ni moč šteti za dokazni predlog, temveč za vlogo, ki ustvarja določene procesne učinke med strankama v postopku. Pri tem je pravno nepomembno dejstvo, ali je odgovor na tožbo identičen z drugimi istovrstnimi zadevami. Ker v pravdnem postopku velja glede stroškovnih zahtevkov načelo uspeha, po katerem nosi stranka, ki v pravdi ni uspela, tako svoje, kot nasprotnikove stroške, je mnenja, da so ji tožniki dolžni povrniti stroške predmetnega postopka v celoti in v skladu z njenim stroškovnim zahtevkom in določili odvetniške tarife.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno zmotna.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje toženi stranki za njene odgovore na tožbe v spornih zadevah zoper tožnike nepravilno prisodilo le 20 točk po veljavni odvetniški tarifi. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožena stranka vse odgovore na tožbe posredovala sodišču prve stopnje še pred izdajo sklepa z dne 1.7.1998, s katerim so bile sporne zadeve tožnikov združene v predmetno zadevo. Zaradi tega odgovorov na tožbe, kot pravilno ugotavlja pritožba, nikakor ni moč šteti za dokazni predlog, temveč za vlogo, ki ustvarja določene procesne učinke med strankama v postopku. Sodišče prve stopnje bi zato moralo toženi stranki priznati v celoti njen strošek za sestavo omenjenih odgovorov v spornih zadevah zoper tožnike, skladno s 1. točko tar.št. 10 veljavne Odvetniške tarife (Ur.l. RS št. 7/95). Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in glede na vrednost spora v posameznih zadevah, naložiti tožnikom, da v zvezi z odgovori na tožbe povrnejo toženi stranki v celoti njene stroške postopka.

Pritožbeno sodišče je te stroške postopka, ki jih je tožena stranka priglasila z vlogo z dne 18.6.1998, odmerilo. Ob upoštevanju vrednosti spora v posameznih zadevah tožnikov in veljavne odvetniške tarife ter skladno z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) je kot potrebne stroške priznalo toženi stranki za sestavo odgovora na tožbo zoper tožnico x.y. in tožnika x.y. za vsak odgovor po 100 točk, za sestavo odgovora na tožbo v zadevi tožnika A.B. 200 točk in za sestavo odgovorov na tožbe v spornih zadevah zoper vse ostale tožnike, za vsak odgovor na tožbo 300 točk. Ker je sodišče prve stopnje za vsak odgovor na tožbo toženi stranki kot strošek že priznalo 20 odvetniških točk, so tožniki glede na vrednost točke ob odmeri 76,50 SIT dolžni povrniti toženi stranki še naslednje stroške postopka: Tožnika x.y. in x.y vsak po 6.120,00 SIT, x.y. 13.770,00 SIT in vsi ostali tožniki vsak po 21.420,00 SIT.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu izreka o stroških postopka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 166. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka in v skladu z veljavno odvetniško tarifo priznalo toženi stranki stroške za sestavo pritožbe v višini 250 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke ob odmeri 87,40 SIT znaša 21.850,00 SIT. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji morajo stroške pritožbenega postopka v navedeni višini povrniti tožniki.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45-I/94).