Jedro

Okoliščino, da je izvršilno sodišče spregledalo sporazum o krajevni pristojnosti, bi morali stranki postopka uveljavljati s pritožbo zoper sklep, s katerim je (obenem z razveljavitvijo sklepa o izvršbi v dovolilnem delu) sodišče povedalo, katero (stvarno in) krajevno sodišče bo odločalo v zadevi. Ker stranki tega nista storili, nista pravočasno uveljavili pristojnosti sodišča iz sklenjenega sporazuma, tega pa ne more doseči niti sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino je po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sklep razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem.

2. Okrajno sodišče v Grosupljem je pozvalo tožečo stranko k dopolnitvi tožbe, nato pa sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da se je tožeča stranka (upnica) v predlogu za izvršbo sklicevala na dogovor o krajevni pristojnosti sodišča v Mariboru. Izvršilno sodišče kljub navedbi tožeče stranke ni upoštevalo dogovora, na kar je tožeča stranka opozorila tudi v prvi vlogi v pravdnem postopku. Po oceni Okrajnega sodišča v Grosupljem so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem sodišče ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo. Okrajno sodišče v Grosupljem zato ocenjuje, da je glede na dogovor strank za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.

4. Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč v državi naj vodi konkretni postopek. Pravila o krajevni pristojnosti v civilnih sodnih postopkih so vsebovana v zakonu in so torej kogentna. Ker pa se skozi ta določila ne izraža nek širši družbeni interes, je zaradi ekonomičnosti postopka(1) in zaradi preprečitve možnosti zlorabe pravic preizkus krajevne pristojnosti časovno zelo omejen. Predvideni so kratki roki oziroma prve faze postopka, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno (le v fazi predhodnega preizkusa in le v zadevah, v katerih je predpisana izključna krajevna pristojnost) in v katerih lahko ugovor krajevne pristojnosti uveljavlja stranka (le v prvi vlogi, tj. v odgovoru na tožbo, ugovoru zoper sklep o izvršbi). Zaradi manjšega družbenega interesa za (dosledno) uveljavitev z zakonom določene krajevne pristojnosti sodišča je na tem področju dopusten tudi sporazum o krajevni pristojnosti, stranka pa se mora – če želi, da ji v zadevi sodi prorogirano sodišče – nanj prav tako sklicevati v najzgodnejših fazah postopka.

5. V obravnavani zadevi se je upnik sicer že v predlogu za izvršbo določno skliceval na listino, v kateri sta se stranki sporazumeli za krajevno pristojno sodišče za spore, izvirajoče iz tega njunega razmerja. Izvršilno sodišče bi torej moralo v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ, ko je zadevo odstopalo pristojnemu sodišču, upoštevati tudi sporazum o krajevni pristojnosti, ki ga je upnik (pravočasno) uveljavljal v predlogu za izvršbo. Izvršilno sodišče je zato v sklepu, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, napačno izreklo, da bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Grosupljem (kot splošno krajevno pristojno sodišče). Pravilno bi moralo izreči, da bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Mariboru (kot prorogirano sodišče).

6. Kljub temu pa je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem. Glede na prikazan pomen (sicer kogentno) predpisane krajevne pristojnosti sodišč in pomen pravočasnega uveljavljanja ugovora krajevne pristojnosti bi namreč morali okoliščino, da je izvršilno sodišče spregledalo sporazum o krajevni pristojnosti, uveljavljati stranki postopka s pritožbo zoper sklep, s katerim je (obenem z razveljavitvijo sklepa o izvršbi v dovolilnem delu) sodišče povedalo, katero (stvarno in) krajevno sodišče bo odločalo v zadevi. Ker stranki tega nista storili (tožeča stranka je na to opozorila šele v prvi naslednji vlogi v pravdnem postopku), nista pravočasno uveljavili pristojnosti sodišča iz sklenjenega sporazuma, tega pa ne more niti sodišče. Situacija je podobna, kot če bi bila že v začetku tožba vložena pri sodišču splošne pristojnosti in ne prorogiranem sodišču – za nepristojno bi se namreč sodišče lahko izreklo le ob pogojih iz 22. člena Zakona o pravdnem postopku, ti pa niso podani.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je v sporu pristojno odločati Okrajno sodišča v Grosupljem.

Op. št. (1): Tudi sam sistem predpisanih pristojnosti sledi temu načelu, saj je krajevna pristojnost določena (predpisana) glede na določeno zvezo spornega razmerja s krajevnim območjem sodišča - bodisi da gre za personalni bodisi realni kriterij.