Jedro

Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj (upnik) nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe s katerim je zahteval, da se stiki med mld. L. R., roj. 6. 2. in mld. L. R., roj. 19. 1. ter S. K. in Z. K., do pravnomočne odločitve v tej zadevi oziroma do pregleda S. in Z. K. pri sodnem izvedencu psihiatru prepovejo oziroma se določijo v času, ko sta otroka pri materi, enkrat na teden po dve uri pod nadzorom CSD Maribor ter da se za primer kršitve izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, da začasna odredba velja od dneva izdaje sklepa do pravnomočne rešitve te zadeve, ki teče pri Okrožnem sodišču v Mariboru, da ugovor ne zadrži njene izvršitve ter da mu dolžnika povrneta nastale stroške postopka.

2. Predlagatelj (upnik) se pritožuje zoper sklep v celoti iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je najprej vložil predlog za izdajo začasne odredbe zoper N. K., a ga je sodišče pozvalo k odpravi nepopolnosti predloga, ki ga je nato pravilno dopolnil in kot dolžnika navedel stara starša mld. otrok. Očita, da je sodišče zmotno odločilo, da bi moral vložiti predlog tako zoper mamo kot zoper stara starša, ker jih je šteti za nujne sospornike po materialnem pravu, ki lahko le vsi skupaj opravljajo in razpolagajo s pravicami. Upnik predloga ni naperil proti mami otrok, ker ta nima pravnega interesa sodelovati v tej zadevi, ker gre v tem konkretnem postopku za določitev stikov mld. otrok vnukov s starimi starši, to je dolžniki. N. K. - mati ima že pravnomočno odločbo glede stikov, ki se v tem postopku ne bo spreminjala. Dolžnika nista primerna za izvajanje stikov in stiki med mld. otroka in dolžnikoma niso v otrokovo korist. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da ima pravni interes tudi mama otrok bi jo moralo pozvati, da sodeluje kot udeleženka na strani upnika. Upnik kot oče otrok zastopa njihove interese in koristi in tudi mati bi imela interes za sodelovanje v postopku iz razloga varovanja otrokovih interesov in koristi. Sklicuje se na odločitev Višjega sodišča v Mariboru III P 908/2019 z dne 5. 11. 2019. Nadalje tudi dejstvo, da stiki med vnukinjama in starima staršema niso sodno določeni ni razlog, da se starim staršem, ki ogrožajo otroka ne bi mogli stiki prepovedati ali omejiti, ker niso v otrokovo korist. Stara starša kvarno vplivata na vnukinji, česar mama otrok ne prepreči, zato je otroka dolžan zaščititi oče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj (upnik) je kot oče mld. hčerk v obravnavanem postopku vložil predlog za izdajo začasne odredbe in predlagal, da sodišče prepove stike med mld. hčerkama L. in L. R. ter starima staršema po materini strani S. in Z. K.. Kot nasprotno stranko v predlogu je najprej navedel mamo mld. deklic N. K., potem ko ga je sodišče s sklepom pozvalo na dopolnitev predloga, pa je kot nasprotni stranki (dolžnika) navedel S. in Z. K., torej stara starša mld. deklic.

5. Po vpogledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče pri odločanju o predlogu ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, da je navedlo še zadostne razloge s katerimi utemeljuje zavrnitev predloga (v točki 5. obrazložitve), ki omogočajo njegov pritožbeni preizkus. Pritožba sicer glede udeležencev materialno pravnega razmerja, konkretno kdo so osebe, ki morajo biti na strani predlagateljev ali nasprotnih udeležencev, vključene v postopek, pravilno opozarja na posebnosti nepravdnega postopka. ZNP-1 namreč v 22. členu določa, da kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj za katera izkaže pravni interes. Sicer drži, kot je zapisalo sodišče prve stopnje v točki 3 obrazložitve, da Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 142. členu ureja pravico otroka do stikov z drugimi osebami s katerimi je družinsko povezan, in sicer določa, da se o otrokovih stikih z drugimi osebami sporazumejo otrokovi starši in otrok, če je sposoben razumeti pomen sporazuma in osebe, ki uveljavljajo pravico do stikov ter v primeru, če se sami o tem ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče. A zgolj dejstvo, da predlagatelj kot udeleženke ni zajel tudi matere mladoletnih deklic, še ne omogoča zavrnitve predloga, zlasti upoštevaje, da je vložil predlog za izdajo začasne odredbe, kot ukrep za varstvo koristi otroka1. 6. Pri odločitvi o podanem predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka2, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ. Nadalje določa tudi 161. člen DZ, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju.

7. V pritožbenem postopku ni sporno, da sta bili mld. hčerki predlagatelja – upnika L. in L. R. pravnomočno dodeljeni v vzgojo in varstvo materi N. K. ter, da so bili pravnomočno določeni stiki med mld. deklicama in predlagateljem v obravnavanem postopku (upnikom) očetom G. R. ter, da stiki med mld. hčerkama ter dolžnikoma - starima staršema po materini strani niso bili niti izvensodno niti sodno določeni. Predlagatelj zatrjuje, da se mladoletni hčerki veliko nahajata pri starih starših – dolžnikih, ker jih v njuni oskrbi in varstvu pogosto pušča mati, kateri sta deklici dodeljeni v vzgojo in varstvo. Kot razlog za izdajo začasne odredbe s katero bi se starima staršema stiki z vnukinjama prepovedali, navaja „neprimernost starih staršev po materini strani za izvajanje stikov3“. To neprimernost v nadaljnjih navedbah pojasnjuje: „da ni v otrokovo korist, saj otroka več časa preživita s starima staršema kot s staršema, da niso bili opravljeni osebni pregledi dolžnikov, da sta zaradi starosti fizično omejena, saj prva dolžnica ni sposobna opravljati polnega delovnega časa, imela naj bi tudi psihične težave, da kaže drugi dolžnik resne znake nasilne osebe, saj je upnika besedno napadel ter ga želel tudi fizično napasti...“

8. Glede na zgoraj povzete trditve predlagatelja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetna izkazanost, da sta mladoletni hčerki s strani starih staršev – dolžnikov ogroženi. Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. Predlagatelj bi moral z verjetnostjo izkazati, da je začasna odredba nujna zaradi konkretne ogroženosti hčerk, zaradi grozečega nasilja ali težko nadomestljive škode, o čemer je sodna praksa enotna4. 9. Nadalje je potrebno poudariti, da dolžnika (stara starša) nimata stikov z vnukinjama določenih s sodno odločbo ali s sodno poravnavo, kar pomeni, da tudi omejitev ali odvzem pravice do stikov po določbi 173. člena DZ (kar je eden od ukrepov trajnega značaja za varstvo koristi otroka), ni mogoča. Dolžnik tudi v pritožbi ne zatrjuje, da je bil zoper dolžnika (stara starša deklic) uveden redni postopek za izdajo sodne odločbe o ukrepu za varstvo koristi mladoletnih otrok, kar je dodatni razlog za zavrnitev obravnavanega predloga.

10. Pritožbo je zato bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določbi 154. in 165. člena ZPP).

1 Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založniška hiša Primat, Ljubljana 2003. Str. 70: „Zato institut stranskega intervenienta v nepravdnem postopku ni potreben, saj zakon omogoča takim osebam, da se vključijo v postopek in v njem sodelujejo. Oseba, ki izve da teče nepravni postopek v katerem se bo odločalo tudi o njegovih interesih lahko ves čas postopka prijavi udeležbo in tako postane udeleženec v formalnem smislu.“ 2 Določba 159. člena DZ: Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. 3 Navedbe predlagatelja pod III., na list št. 13. 4 IV Cp 2048/2018, IV Cp 1740/2018, IV Cp 1108/2018...