Jedro

Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 11. 2015 in jo razveljavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki prenehalo dne 9. 11. 2015, kar pa je zahtevala tožeča stranka več ali drugače pa zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 3. 11. 2015 do 9. 11. 2015 izplačati nadomestilo plače za čas bolniškega staleža v višini 80 % ustreznega dela bruto plače, ki naj bi jo tožena stranka izračunala iz 345,00 EUR neto plače, ter po odvodu davkov in prispevkov izplačala neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2015 dalje do plačila, kar pa je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, pa zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 666,01 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v ugodilnem delu vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem ključnih prič, ki jih je v tem postopku predlagala tožena stranka, ta kršitev pa je povzročila nezakonitost izdane sodbe. Razlog za zavrnitev dokaznega predloga je sodišče obrazložilo z utemeljitvijo, da zaslišanje prič ni bilo potrebno, ker je sodišče o nezakonitosti postopka izredne odpovedi lahko odločilo že zaradi formalnih kršitev. Zatrjuje, da tožnik delodajalca ni obvestil o kakršnikoli bolniški odsotnosti, zato meni, da obstajajo okoliščine na strani tožnika, da od tožene stranke ni mogoče zahtevati niti pričakovati, da bi tožniku omogočila zagovor. Nasprotuje, da naj bi bila seznanjena s tem, da je tožnik dal odpoved, saj bi o tem moral obvestiti poslovodstvo družbe, kar pa ni storil. Nasprotuje višini zahtevka, ker tožnik ni predložil pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajala njegova plača, prav tako pa je tudi napačna odločitev sodišča, da mora tožena stranka v celoti kriti stroške postopka, ker tožnik z zahtevkom ni v celoti uspel. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti zavrne zahtevek tožeče stranke, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj., ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako ne kršitev, na katere opozarja pritožba.

6. S pritožbenimi navedbami, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče s strani tožene stranke, tožena stranka smiselno zatrjuje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo z zavrnitvijo tega dokaznega predloga. Pritožbeno sodišče je na podlagi vpogleda v odgovor na tožbo in zapisnikov narokov za glavno obravnavo ugotovilo, da tožena stranka v predmetnem postopku sploh ni predlagala zaslišanja niti ene priče. Vse predlagane priče so bili dokazni predlogi s strani tožeče stranke in je nasprotna pritožbena navedba protispisna. Sodišče prve stopnje je tako v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je podala tožeča stranka, ker je bila izredna odpoved nezakonita že zaradi tega, ker tožeči stranki ni bil omogočen zagovor.

7. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa odgovarja.

8. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so naslednja: - da sta stranki dne 1. 9. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tromesečnim poskusnim delom; - da je tožeča stranka sama v času poskusnega dela podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 11. 2015, z odpovednim rokom sedem dni; - da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 11. 2015 po 4. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, ZDR-1), ker tožnika od 3. 11. 2015 pa do 10. 11. 2015 ni bilo na delu, niti toženke ni obvestil o razlogih za odsotnost. Iz obrazložitve izhaja, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s prvim dnem tožnikove neupravičene odsotnosti, tj. s 3. 11. 2015 in da ga bodo s tem dnem odjavili iz vseh zavarovanj; - da tožena stranka ni pisno seznanila tožeče stranke z očitanimi kršitvami in ji tudi ni omogočila zagovora, prav tako pa v izredni odpovedi ni obrazložila okoliščin, zaradi katerih bi bilo od toženke kot delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. 9. Glede na navedene dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi, ker tožena stranka pred podajo izpodbijane odpovedi ni izpolnila zakonske obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in tožeči stranki zagovora ni omogočila. Delodajalec mora po drugem odstavku 85. člena ZDR-1 pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.

10. Pritožba neutemeljeno in protispisno nasprotuje višini tožbenega zahtevka z obrazložitvijo, da tožnik ni predložil pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajala njegova bruto plača. Sodišče je toženi stranki že dne 7. 6. 2016 na naroku naložilo, da mora v roku 15 dni predložiti tožnikovo pogodbo o zaposlitvi (ker tožnik svojega izvoda pogodbe ni imel), česar pa tožena stranka ni storila. Na zadnjem naroku dne 20. 12. 2016 pa se je z višino tožnikove plače izrecno strinjala in je bilo med strankama ugotovljeno kot "nesporno, da je imel tožnik neto plačo 1.500,00 EUR in da sporna pogodba o zaposlitvi v tem sporu ni več potrebna" (l. št. 69), zato so nasprotne pritožbene navedbe protispisne.

11. Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že zaradi nespoštovanja določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 s strani tožene stranke nezakonita, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.

12. Neutemeljeno pritožba izpodbija odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka pravilno odločalo na podlagi 154. člena ZPP, upoštevajoč, da je tožeča stranka uspela s celotnim zahtevkom glede prenehanja delovnega razmerja oziroma je njen neuspeh neznaten. Sodišče prve stopnje je zato tožeči stranki pravilno odmerilo potrebne stroške postopka skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015).

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka svojih stroškov pritožbe ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o teh stroških ni odločalo. Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, vendar le-ta ni bistveno pripomogel k reševanju zadeve, zato tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).