Jedro

Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 6.3.2014 odločilo, da se predmetni pravdni postopek prekine do pravnomočno končane kazenske zadeve, ki se pri istem sodišču vodi pod opr. št. I Kpr 60512/2013. 2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi oz. (podredno) zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V nadaljevanju navaja, kaj naj bi izhajalo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, in se sklicuje na določbo 206. člena ZPP. Poudarja, da gre v konkretni zadevi za predhodno vprašanje, ali je sporni denar (gleda katerega je sporna tudi višina) tožeče stranke skupno premoženje. To pa je čisto civilno-pravno in ne kazensko-pravno vprašanje. Obstoj civilnega razmerja se presoja po pravilih civilnega prava in se pri tem pravdnemu sodišču ni potrebno opredeljevati, ali z obravnavanega dejanskega stanja, ki je podlaga civilnopravne obveznosti, izhaja tudi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (1). Določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče uporabiti v primerih, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje (2). Teorija in sodna praksa prekinitev pri identičnem dejanskem stanju zavračata. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (3). Sodišče bi v konkretnem primeru smelo pravdni postopek prekiniti le v primeru, če je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice (4), na kar pa se izpodbijani sklep ne sklicuje (temveč zgolj na to, da bosta morali obe sodišči izvajati iste dokaze). Ni moč prezreti dejstva, da je kazenski postopek zoper toženca še v fazi preiskave, zaradi česar bo pravdni postopek lahko bistveno hitreje zaključen in bi se s prekinitvijo njegov potek bistveno podaljšal. Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (5) poudarja, da se v pravdi ni mogoče sklicevati na vezanost na ugotovitve kazenskega postopka (razen po tretjem odstavku 12. člena ZPP) in je potrebno dejansko stanje v popolnosti ugotoviti po pravilih pravdnega postopka. Zato razlog, ki ga je navedlo sodišče (podvajanje dokazov), ni utemeljen. Sklep naj bi bil tudi preuranjen (6), saj ni mogoče prezreti dejstva, da sta si pravdni stranki v tem postopku že izmenjali več pripravljalnih vlog. Sodišče je dolžno pri svojih odločitvah upoštevati tudi 11. člen ZPP.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP (7) lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje pa pomeni (kot to izhaja iz 13. člena ZPP) vprašanje obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev sodišča v pravdnem postopku. Gre torej za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja in ne le pravno-relevantnih dejstev.

6. Zaključek sodišča prve stopnje (glej 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da naj bi v konkretnem primeru vprašanje, ali si je toženec protipravno prisvajal tožničin denar (v obravnavanem obdobju v skupnem znesku 589.155,91 EUR), oziroma (z drugimi besedami) ali je na njeno škodo zagrešil kaznivo dejanje poneverbe, predstavljalo predhodno vprašanje, je torej napačen (8). Kljub temu da okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno-relevantno dejstvo, pa od njenega (ne)obstoja odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna (drugi odstavek 206. člena ZPP). Za predhodno vprašanje (oziroma situacijo iz drugega odstavka 206. člena ZPP) bi tako šlo zgolj takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje (poneverbe), oziroma, če bi bil obstoj kaznivega dejanja v pravdnem postopku element zgornje premise oziroma abstraktne pravne norme. To pa v konkretnem primeru ni. Tudi sicer je obstoj kaznivega dejanja v pravdnem postopku predhodno vprašanje le v izjemnih primerih (9).

7. Ker gre torej v obravnavanem primeru „zgolj“ za obravnavanje istih (pravno-relevantnih) okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi (10) ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. tč. 365. člena ZPP). Stroški, ki jih je tožnica priglasila v odgovoru na pritožbo, so del pravdnih stroškov in je odločitev o njih pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Pritožnik se sklicuje se na komentar Zakona o pravdnem postopku k 14. členu ZPP, stran 140, avtorja Aleša Galiča. (2) Pritožnik se sklicuje na komentar Zakona o pravdnem postopku k 206. členu ZPP, stran 308, avtorice Vesne Rijavec.

(3) Sklicuje se na VSL sklep I Cp 628/04. (4) Sklicuje se na VSL sklep I Cp 3267/2011. (5) Sklicuje se na sklep II Ips 302/99. (6) Sklicuje se na VSC sklep Cp 745/2007. (7) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZPP

(8) Tudi vezanost pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca ne pomeni, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem (taka sodba v konkretnem primeru tudi ni bila izdana, saj postopek še teče).

(9) Torej takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice (glej VSL sklep I Cp 3267/2011 z dne 14.3.2012, prav tako Vesna Rijavec: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list RS : GV Založba, 2010, 2. knjiga, str. 308).

(10) In se zato do ostalih pritožnikovih navedb pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.