15. 2. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, Ljubljana, ki ga zastopa Damijan Pavlin, odvetnik v Kranju, na seji 15. februarja 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 43/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 17. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP-B). Zatrjuje, da je kolektivno upravljanje (uveljavljanje) avtorskih pravic, kot je urejeno z izpodbijano določbo, v neskladju z 2., s 14. in z 39. členom Ustave. Kolektivne organizacije avtorjev naj bi imele nesorazmerne pravice v primerjavi z uporabniki, kot je pobudnik. Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nejasnih izhodišč kolektivnim organizacijam omogočala samovoljno in arbitrarno določanje višine nadomestil. Pobudnik naj zaradi posebnosti svojega položaja ne bi mogel sodelovati pri sklenitvi dogovora med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov. Zato naj bi bil v podrejenem položaju tudi v primerjavi z drugimi uporabniki. Nepredvidljive posledice na njegov finančni položaj naj bi pomenile kršitev 39. člena Ustave.

2.Po vložitvi pobude je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 17/06 – v nadaljevanju ZASP-C), v Uradnem listu RS, št. 44/06 je bilo objavljeno uradno prečiščeno besedilo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 139/06 – v nadaljevanju ZASP-D) pa je s svojo uveljavitvijo spremenil nekatere določbe, ki so bile uveljavljene s 17. členom ZASP-B in ureditev 2. oddelka Šestega poglavja dopolnil z novimi določbami.

3.Ustavno sodišče je zato pobudnika pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, oziroma naj izkaže svoj sedanji pravni interes za nadaljevanje postopka za oceno ustavnosti ureditve, ki je prenehala veljati in glede katere bi morebitna ugotovitev Ustavnega sodišča, da je bila v neskladju z Ustavo, imela učinek za razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.

4.Pobudnik je odgovoril, da v zvezi z izpodbijano ureditvijo nima odprtih sodnih postopkov, da pa pri pobudi vztraja, ker naj bi obstajala možnost, da bi Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (v nadaljevanju SAZAS) vložilo novo tožbo zaradi prepovedi kršitve avtorskih pravic. Navaja tudi, da SAZAS enostransko določa višino pogodbenega zneska avtorskega honorarja oziroma da izstavlja račune za plačilo avtorskih honorarjev v višini, ki naj ne bi izhajala ne iz pogodbe ne iz sporazuma ne iz tarife. Kolektivna organizacija naj ne bi imela interesa za sklepanje sporazumov, kar naj bi ji omogočale izpodbijane določbe ZASP-B, ki naj bi uzakonjale monopolni položaj nekaterih subjektov. Pobudnik meni, da ZASP-C in ZASP-D ne spreminjata sporne ureditve glede določanja reprezentativnih združenj uporabnikov. Ker naj bi te določbe še vedno ostale tako splošne in nekonkretizirane, naj bi bile v neskladju z Ustavo. Pobudnik pa naj bi imel pravni interes za izpodbijanje teh določb, ker naj njegov položaj ne bi bil jasen.

B.

5.Pobudnik je v pobudi navedel, da izpodbija 17. člen ZASP-B. Ta člen je na novo določil celotno ureditev kolektivnega upravljanja avtorskih pravic. To je uzakonil s členi od 146 do 163 Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in nasl. – v nadaljevanju ZASP). Iz navedb v pobudi in odgovora na poziv Ustavnega sodišča je razvidno, da se pobudnikovi očitki po vsebini nanašajo na ureditev z ZASP-B uzakonjenega 156. člena (ki je določala sklepanje sporazumov med kolektivnimi organizacijami in reprezentativnimi združenji in opredelila, katera združenja so reprezentativna) ter z ZASP-B uzakonjenega 157. člena (ki je urejal način določanja tarife za uporabo avtorskih del, do podpisa sporazuma pa je kolektivnim organizacijam omogočal zahtevati nadomestila).

6.Z uveljavitvijo ZASP-D sta bili spremenjeni in dopolnjeni prav določbi 156. in 157. člena ZASP. Pobudnik sicer trdi, da ZASP-C in ZASP-D ne spreminjata sporne ureditve glede določanja statusa reprezenativnosti združenj, vendar ta trditev ne drži. Reprezentativnost združenj je bila urejena z drugim odstavkom 156. člena ZASP-B, z uveljavitvijo ZASP-D pa je drugače urejena v prvem in drugem odstavku 157. člena ZASP. Pobudnik pa ne navaja, da izpodbija sedaj veljavno ureditev.

7.O ustavnosti predpisa, ki ne velja več, odloča Ustavno sodišče le, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Zato mora v takih primerih pobudnik izkazati pravovarstveno potrebo, tj. izkazati, da bi bilo z morebitno ugoditvijo pobudi mogoče odpraviti posledice neustavnosti.

8.Pobudnik zgolj z opisovanjem ravnanj kolektivne organizacije SAZAS ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za presojo predpisa, ki je že prenehal veljati. Ne navaja namreč, da bi varstvo svojih pravic uveljavljal v ustreznih postopkih. Glede na to, da ne zatrjuje, da bi imel odprt postopek v zvezi z ureditvijo, ki ne velja več, pobudnik zgolj z navedbo, da obstaja možnost, da bo SAZAS vložil tožbo, ni izkazal, da bi morebitna ugoditev njegovi pobudi izboljšala njegov pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj