Jedro

Ker tožnica želi BPP za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021, s katerim so bile, že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zavržene njene vloge „ugovor s pritožbo“ zoper dražbene razglase v omenjeni izvršilni zadevi, je toženka na podlagi 24. člena in 8. člena ZBPP utemeljeno odločila, da tožnica do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Uvodno**

1. V izvršilnem postopku I 121/2019 je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici zoper tožnico kot dolžnico 11. 12. 2019 postal pravnomočen. Zatem je tožnica v omenjenem izvršilnem postopku želela izpodbiti dražbene razglase za javno dražbo. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 9. členu kot pravno sredstvo določa ugovor zoper sklep o izvršbi, zoper ostale izdane sklepe na prvi stopnji pa dopušča pritožbo. Pravno sredstvo zoper dražbeni razglas ni predvideno.

2. Zato je Okrajno sodišče v Radovljici s sklepom I 121/2019 z dne 17. 11. 2021 njene vloge, naslovljene kot „Ugovor - pritožba zoper dražbeni razglas“ z dne 6. 10. 2020, „Ugovor - pritožba zoper dražbeni razglas I 121/2019“ z dne 13. 10. 2021, „Dopolnitev ugovora s pritožbo zoper dražbeni razglas z dne 13. 10. 2021“ z dne 16. 10. 2021 in „Ugovor - pritožba zoper dražbeni razglas“ z dne 11. 11. 2021, zavrglo.

**Potek upravnega postopka**

3. Tožnica je na toženko 30. 11. 2021 naslovila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ in priložila omenjeni sklep Okrajnega sodišča v Radovljici I 121/2019 z dne 17. 11. 2021. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP).

4. Iz navedenega dejanskega stanja po presoji toženke izhaja, da vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni podan. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP namreč izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik. Izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je ta v obravnavani zadevi 11. 12. 2019 postal pravnomočen in ugovora zoper sklep o izvršbi ni več mogoče vložiti, je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga laično tožbo. Navaja, da ji je toženka nedopustno omejila pravico do enake obravnave pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Ker je zoper izpodbijano odločbo dovoljen le upravni spor, ne pa tudi pritožba, ji je kršena tudi ustavna pravica iz 25. člena Ustave RS do učinkovitega pravnega sredstva. Zaradi ravnanja toženke je omejena njena pravica do zasebne lastnine, ki jo opredeljuje 33. člen Ustave RS in pravica do spoštovanja njenega doma, ki izhaja iz 36. člena Ustave RS. Ta ji je bila izrecno priznana z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I- 64/14 iz leta 2017. Tožnica tudi navaja, da je od decembra 2015 žrtev nasilja nekdanjega moža A. A. in njegovega zastopnika B. B. Izvršitelj jo je zaradi tega izselil iz njenega doma in jo po navodilu vaškega sodišča v Radovljici šteje kot edino dolžnico. Blejski policisti so jo prisilno hospitalizirali v Psihiatrično bolnišnico Begunje. Poudarja, da ji toženka nedopustno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do zasebne lastnine, ko ji ne omogoča zavarovanja njenih pravic, ki jih poseduje kot dolgoletna zakonita žena, Slovenka in Evropejka.

6. Navaja še, da je z izdajo izpodbijane odločbe toženka omogočila, da jo je bivši mož ogoljufal za vse skupno premoženje in vse premoženje .... Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 24. 5. 2022 sprejelo sklep I U 46/2022, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o zavrnitvi BPP tožnici po določbah četrte alineje 8. člena in 24. člena ZBPP ter da za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Ker sta navedeni določbi predmet obširne sodne prakse, je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po citirani določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Odločanje brez glavne obravnave**

9. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (predlog za dodelitev BPP se ne nanaša na ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je sklep o izvršbi pravnomočen), med tožnico in toženko ni sporno. Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.2 **K odločitvi sodišča**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po 24. členu ZBPP, na katerega se opira izpodbijana odločba, se prošnja zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Po četrti alineji 8. člena ZBPP pa se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 49/2020 odločilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti BPP tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

12. Iz navedenega torej izhaja, da se po ZBPP za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP ne more dodeliti. Ker tožnica želi BPP za „pregled zadeve, pravno svetovanje in vložitev pritožbe v roku 8 dni“ zoper sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. I 121/2019 z dne 17. 11. 2021, s katerim so bile, že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zavržene njene vloge „ugovor s pritožbo“ zoper dražbene razglase v omenjeni izvršilni zadevi, je toženka na podlagi 24. člena in 8. člena ZBPP utemeljeno odločila, da tožnica do BPP za to procesno dejanje ni upravičena.

13. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.