Jedro

Zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo - legalizacijo počitniške hišice, zgrajene na kmetijskem zemljišču, ki je z družbenim planom občine razvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo, s katero je Sekretariat za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, gradbene zadeve ter varstvo okolja občine zavrnil njeno zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za že zgrajeno počitniško hišico na zemljišču s parc. št. 1315/85. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na 54. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS št. 26/90 - ZUN) in ugotavlja, da se gradnja na območju navedene lokacije ureja z odlokom o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (Ur. gl. št. 9/87 in 11/87). Po 4. členu tega odloka je gradnja stavb in drugih objektov za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in rekreacijo prebivalstva načeloma možna le na stavbnih zemljiščih, izjemoma pa na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj pomembna (kmetijsko zemljišče II. območja, kmetijsko zemljišče v zaraščanju, zemljišča z degradiranimi gozdovi oziroma gozdna zemljišča, ki niso del strnjenih naselij). Ker pa sporna lokacija leži v območju 1 B, ki je po družbenem planu občine za obdobje 1986-1990 razvrščeno v I. območje kmetijskih zemljišč, kar je razvidno iz njegovega overjenega grafičnega izseka, tožena stranka ugotavlja, da je že organ prve stopnje pravilno zaključil, da tako zemljišče ne more biti za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj pomembno, zato ni mogoče dovoliti izjemne lokacije v smislu 4. člena navedenega odloka. Po 10. in 11. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur. list RS št. 9/90 - ZKZ) so namreč kmetijska zemljišča I. območja trajno namenjena kmetijski proizvodnji, za izjemo v smislu 4. odst. 11. člena navedenega zakona pa ne gre. Pritožbene ugovore zavrača in navaja, da se nanašajo na pravilnost razvrstitve zemljišč v družbenem planu.

V tožbi tožnica meni, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, kar v posledici pomeni napačno uporabo materialnega prava. Ne strinja se s tem, da je zemljišče parc. št. 1315/85 po družbenem planu razvrščeno v prvo območje kmetijskih zemljišč. Na navedeni parceli je namreč postavila montažno počitniško hišico že leta 1983, torej pred sprejemom družbenega plana za obdobje 1986-1990, zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini, na katere se sklicuje tožena stranka. Ne glede na zakonodajo meni, da zemljišče parc. št. 1315/85, takšno kot v naravi je (polno kamenja s skalo v sredini), za kmetijsko proizvodnjo ne more veliko pomeniti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je proučilo vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, izpodbijano odločbo in tožbo ter ugotovilo, da uveljavljani izpodbojni razlog ni podan. Bistvena dejanska okoliščina, da leži zemljišče s parc. št. 1315/85 v prvem območju kmetijskih zemljišč, je bila pravilno ugotovljena na podlagi razvrstitve zemljišč v družbenem planu občine ... za obdobje 1986-1990 (Ur. glasilo št. 7/98). Ker je družbeni plan s prostorskimi sestavinami vred splošni akt, na drugačno razvrstitev zemljišča tožnica ne more vplivati z ugovorom v lokacijskem postopku, da zemljišče za kmetijsko proizvodnjo sploh ni pomembno. Bistveno tudi ni, če na zemljišču že od leta 1983 dejansko stoji počitniška hišica. Z gradnjo brez lokacijskega dovoljenja ni mogoče spremeniti namenske rabe zemljišča. Ta je opredeljena v prostorskih sestavinah družbenega plana, ki so bile tudi podlaga za prostorske ureditvene pogoje. Zakaj na zemljišču iz prvega območja kmetijskih zemljišč izjemna lokacija počitniške hišice v smislu 4. člena odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini ... ni možna, je pravilno pojasnila že tožena stranka. Od načela, da je gradnja pod določenimi pogoji možna le na stavbnih zemljiščih, določena izjema v navedenem členu, da je izjemoma gradnja možna "na zemljiščih,ki so za kmetijsko in gozdarsko izrabo manj pomembna (kmetijska zemljišča II. območja, kmetijska zemljišča v zaraščanju, zemljišča z degradiranimi gozdovi, oziroma gozdna zemljišča, ki niso del strnjenih gozdov) se po presoji sodišča na graditev počitniške hiše na zemljišču iz prvega območja kmetijskih zemljišč sploh ne nanaša. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I).