Jedro

Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje niti do ostalih stroškov, če so v njem le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v izvedenskem mnenju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I. In II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za dopolnilno izvedensko delo z dne 8. 3. 2022 priznalo nagrado v znesku 221,00 EUR in 22 % DDV v znesku 48,62 EUR, kar skupaj znaša 269,62 EUR. Hkrati je odločilo, da nagrado in nadomestilo za stroške plača toženec, v roku 15 dni, ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedenskemu organu ne prizna nagrade za pisno dopolnitev mnenja oziroma podredno, da nagrado ustrezno zniža. V sporu je bilo s strani izvedenskega organa 8. 3. 2022 izdelano izvedensko mnenje, s katerim je toženec soglašal, tožnik pa podal pripombe. Toženec je v vlogi z dne 12. 10. 2021 izrecno zapisal, da nasprotuje pisni dopolnitvi mnenja, predlaga pa, da se dokazni postopek dopolni z neposrednim zaslišanjem. Sodišče tožencu ni sledilo in je odredilo pisno dopolnitev. Ker zoper takšno odločitev toženec nima posebnega pravnega sredstva, kljub temu pa ga zadene stroškovna posledica neutemeljene sodne presoje, temu oporeka v pritožbi zoper stroškovno odločitev.

Dopolnitev izvedenskega mnenja sodišče odredi v primeru, če izvedenec ni v celoti odgovoril na zastavljena vprašanja sodišča. Tudi Pravilnik v 2. odstavku 40. člena izrecno predvideva nagrado za dopolnilno mnenje le za primer, ko gre za dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. V takšnem primeru je izvedenec upravičen do povračila nagrade in stroškov za dopolnitev. Manjše nejasnosti se lahko razčistijo na ustnem zaslišanju kot primarni obliki izvedenstva, kar izhaja iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP. Takšno stališče je že bilo zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 273/2021 in nobenih tehtnih razlogov ni za drugačno presojo v socialnih sporih. V konkretnem primeru je tožnik v svojih pripombah zahteval dodatno pojasnilo zakaj izvedenski organ meni, da je tožnikovo stanje v zvezi s srcem stabilno in katero delovno mesto konkretno je zanj primerno. Od obeh pripomb je pravno relevantna le prva pripomba, ker se ugotavlja invalidnost. Prva pripomba v zvezi z nezadostno obrazložitvijo, da je stanje srca stabilno po vsebini ne predstavlja novo postavljenega vprašanja sodišča, ampak gre za nezadostno obrazložitev odgovorov na že zastavljena vprašanja sodišča, na katera bi moral izvedenski organ natančneje odgovoriti že v prvotnem mnenju oziroma bi jih lahko pojasnil z neposrednim zaslišanjem na naroku. Pisna dopolnitev mnenja ni bila potrebna, s tem pa tudi ne v zvezi z njo priznana nagrada in stroški.

Podredno toženec oporeka višini odmerjene nagrade. Neutemeljeno je sodišče priznalo nagrado za študij spisa, saj je bila ta nagrada že zajeta in priznana v nagradi za osnovno izvedensko mnenje z dne 15. 8. 2021. Takšno stališče je bilo že zavzeto v drugem socialnem sporu. Študij pripomb tožnika ne more biti nagrajen, ker gre za dopolnitev nezadostno obrazloženega mnenja. Neutemeljena je tudi priznana višina materialnih stroškov. Sodišče je neutemeljeno priznalo stroške tiskanja in papirja glede na obseg strani. Dopolnitev izvedenskega mnenja v pretežni meri predstavlja zgolj dobesedni prepis prvotnega mnenja. Dopolnitev je zapisana le na 6 straneh (od 29), pri čemer gre na treh straneh (od 24 do 26) za dobesedni prepis pripravljalne vloge tožnika z dne 5. 10. 2021. Dejanska dopolnitev je zapisana na 3 straneh (od 27 do 29). Materialni stroški bi šli tako eventualno le za 3 strani oz. 2 lista, in še to pod pogojem, da jih je izvedenski organ ustrezno specificiral s primerljivimi ponudbami cen na trgu, kar pa iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati. V kolikor sodišče tega ne more preveriti, mora samo oceniti znesek materialnih stroškov, pri čemer je običajna odmera v pavšalu 2 % od priznane nagrade, kar znaša v konkretnem primeru 3,06 EUR (153 X 0,02). Takšna razlaga je podprta tudi s kontinuiteto ureditve pravil o vračanju materialnih stroškov izvedencev in se odraža v ponovni uveljavitvi pavšala 2 %, ki velja od 30. 9. 2021 dalje. Zaradi nižje nagrade stroškov je nižji tudi znesek iz naslova DDV. Znaten problem velikokrat predstavlja nekritično odrejanje pisnih dopolnitev izvedenskih mnenj v primeru nezadostne obrazložitve mnenja ali v primeru nepomembnih pripomb, pri čemer toženec nima pravnega sredstva, niti ne vpliva na takšno odločitev sodišča. Tudi izvedenine so v številnih primerih priglašene v neutemeljeno visokih zneskih, zato je vsakršno pavšalno nepreudarno in nepoenoteno postopanje sodišča glede odrejanja dopolnjevanja izvedenskih mnenj, kot tudi glede presojanja priglašenih izvedenin nedopustno in nekorektno, ne glede na minorno vrednost v posamičnem primeru.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu s 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede vprašanja ali je druga dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 19. 9. 2022 posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi z dne 20. 1. 2022 in gre zgolj za ponovno dodatno pojasnilo prvotnega mnenja ali je dopolnitev mnenja izdelana še glede dodatnih vprašanj sodišča, ki niso bili zaobsežena v prvotni nalogi oziroma v prvotno izdelanem izvedenskem mnenju.

5. Toženec pravilno opozarja, da je skladno z drugim odstavkom 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 48/2018 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) nagrado za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja mogoče priznati le za odgovore, ki jih sodišče v postopku do tedaj še ni terjalo. Izvedenec tako ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje niti do ostalih stroškov, če so v njem le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v izvedenskem mnenju. Kadar gre za dopolnilno mnenje, zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti že odgovorjeno v prvotnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika v zvezi z 249. členom ZPP ni izpolnjen. Slednje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati. Ker izpodbijani sklep nima ugotovitev niti razlogov ali gre v drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja le za pojasnila in odgovore na že izdelano mnenje1 ali gre za odgovore na nova vprašanja, je pritožbeni očitek toženca utemeljen.

6. Nenazadnje tudi ni razvidno, kot pravilno opozarja toženec, da je bila v spis vložena nova dokumentacija po izdelavi dopolnitve izvedenskega mnenja, za priznanje nagrade v višini 51,00 EUR za študij spisa. Posledično ostane odprto vprašanje tudi upravičenosti do materialnih stroškov dopolnilnega izvedenskega mnenja.2

7. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je potrebno pritožbi toženca ugoditi, izpodbijano 1. in 2. točko izreka sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče se bo moralo opredeliti ali gre v drugem dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo ali pa gre za pojasnilo in odgovore na že izdelano mnenje, za katero je bila izvedencu že priznana nagrada.

1 Za katero je bila že priznana nagrada. 2 V primeru ugotovitve, da je izvedenski organ za dopolnitev izvedenskega mnenja upravičen do nagrade in stroškov, naj se sodišče kritično opredeli tudi do nagrade za študij spisa in do višine materialnih stroškov, na kar opozarja toženec v pritožbi.