Jedro

V konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica zahtevala, naj se tožencu prepove odtujitev in obremenitev 1/2 nepremičnine 21.E - stanovanje št. 21 v pritličju, s kletjo, v izmeri 45,58 m2, G. ulica 5, K., vl. štev. 2309/20 k.o. K., nadalje zahtevala vknjižbo omenjene prepovedi v zemljiški knjigi, ugotovitev, da začasna odredba velja do izteka 30 dni po pravnomočnosti tega pravdnega postopka, da ugovor ne zadrži izvršitve začasne odredbe in da je toženec dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka do dne plačila.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožnica. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa predlaga, naj se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožencu pa naloži v plačilo stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila. Poudarja, da je v predlogu jasno navedla, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Toženec lahko med postopkom prosto razpolaga s svojim solastnim 1/2 deležem nepremičnine. Tožnici pa bo lahko zaradi eventuelnega razpolaganja tožene stranke s celotno nepremičnino in sklenitvijo darilne pogodbe precej otežena uveljavitev njene terjatve, saj bi morala izpodbijati v novem pravdnem postopku tako sklenjeno pogodbo kljub zaznambi spora, ki ga je tožnica tudi sicer že predlagala. Takšna zaznamba spora je učinkovita le za tretje osebe, ne pa za razpolaganja med družinskimi člani, na primer za daritev toženca svojim otrokom, ki takšno zaznambo pač spregledajo. Če pa toženec nima nikakršnega namena razpolagati s tožničino 1/2 nepremičnine, pa takšna začasna odredba tožencu ne povzroči nobene škode. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlagano začasno odredbo in napačno uporabilo 272. člen ZIZ. Sodišče bi moralo v okviru presojanja verjetnosti obstoja predpostavk dokaze nadomestiti s splošnimi življenjskimi izkušnjami ali logičnim sklepanjem, dokazni standard pa ustrezno znižati. Za ugotovitev verjetnosti obstoja predpostavk ugotavljati ali so razlogi, ki govore v prid obstoju dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. Zato tožena stranka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje najprej odgovarja na stališče prvostopenjskega sodišča, ki je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo tudi na podlagi stališča, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za uveljavitev predloga, ker je istočasno uveljavljala tudi učinkovitejše sredstvo in sicer zaznambo spora v zemljiški knjigi. Prednost slednjega sredstva zavarovanja terjatve naj bi bila, ker zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini samo glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja, ne varuje pa vrstnega reda oseb, v korist katerih se vpis opravi na podlagi sodne odločbe. Takšno pravno varstvo pa daje zaznamba spora, ki se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem ne soglaša. Noben predpis ne izključuje oziroma stranki ne prepoveduje vložitve oziroma uveljavitve predloga za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve zgolj zato, ker ima možnost uveljaviti tudi zaznambo spora. Upoštevaje pravno ureditev gre torej za dvoje prirejenih strankinih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve. Pravni interes se izkazuje v potrebi zavarovati pravni položaj, ki je ogrožen ali kršen. To potrebo upoštevaje njene učinke lahko načeloma zadovoljita obe sredstvi enakovredno. Učinki zaznambe spora in zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve so urejeni z Zakonom o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58-2857/03 z dne 18.6.2003 in naslednji; v nadaljevanju: ZZK-1). Po določbi 80. člena ZZK-1 zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise, njen učinek je "le", da kasnejši vpisi veljajo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora (glej tretji odstavek cit. člena). V primeru uspešnega izida postopka pa je potrebno predlagati še vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora v kratkem prekluzivnem dvomesečnem roku (prvi odstavek 82. člena ZZK-1), zemljiškoknjižno sodišče pa je v tem primeru po uradni dolžnosti dolžno dovoliti izbris vpisov iz tretjega oz. četrtega odstavka 80. člena zakona (tretji odstavek 81. člena ZZK-1). Učinek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je neposrednejši in takojšen, saj je v primeru, ko se nanaša na lastnika, ovira za dovolitev v zakonu naštetih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba (primerjaj določbo prvega odstavka 99. člena ZZK-1). Ali še drugače povedano: zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve sploh ne dovoljuje nobenih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, dočim zaznamba spora za takšne vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Učinki obeh sredstev so torej različni, vsako ima svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti, vendar pa nobeno v obsegu in smeri, ki bi odvzemalo prizadeti stranki pravni interes za njegovo uveljavljanje. Zato v konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.

Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da v izpodbijani prvostopenjski odločbi ni razlogov v zvezi z uveljavljano predpostavko za izdajo začasne odredbe in sicer, da z njeno izdajo tožencu ne bo nastala škoda. Zato izpodbijani sklep v tem delu nima razlogov in se ne da preizkusiti. Podana je zato bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73-3965/07, z dne 13. avgusta: ZPP-UPB3, in Ur. l. RS, št. 45-1983/08 z dne 9.maja 2008: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D; v nadaljnjem besedilu: ZPP) v zvezi z določbo 16. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIZ).

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 16. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navesti razloge tudi v zvezi z omenjeno procesno predpostavko in izvesti tudi predlagane dokaze, ki jih je tožnica ponudila za utemeljitev verjetnega obstoja vseh uveljavljanih predpostavk iz 272. člena ZIZ, in sicer predvsem dokaz za zaslišanje pravdnih strank, katerega je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, saj je v izpodbijanem sklepu - v nasprotju z vsebino tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe - navedlo, da tožnica v navedeni smeri ni predlagala kakšnega dokaza. Pomembno pa bo lahko tudi dejstvo, da po dosedanjih podatkih spisa toženec substancirano niti ni nasprotoval trditvam tožnice iz predloga za izdajo začasne odredbe.