Jedro

Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke, ko je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila ob rob vrat pomivalnega stroja. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek pravilno zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke, da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze.

Zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 17.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2013 do plačila, za plačilo izgube dohodka v višini 3.201,64 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, mesečne rente 246,28 EUR od 1. 11. 2014 dalje (v primeru valorizacije v valoriziranem znesku) in za plačilo pravdnih stroškov (I. točka izreka sodbe). Tožnici je naložilo plačilo 758,28 EUR pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in ugodi njenemu tožbenemu zahtevku v celoti. Poudarja, da s tožbo uveljavlja krivdno odgovornost delodajalca za škodo, ki ji je nastala ob delovni nezgodi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavarovanec toženke kršil Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), zato je podana protipravnost njegovega ravnanja. Po prepričanju pritožnice je sporen in neobrazložen zaključek izpodbijane sodbe, da tožnici ni uspelo dokazati vzročne zveze med takim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Sodišče se je oprlo zgolj na mnenje izvedenca, slednjega pa ni kritično presodilo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi in ni pravilno ugotovilo stanja, ki je kritičnega dne vladalo v kuhinji. Zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je med postopkom navajala, da je bila pomivalnica tistega dne popolnoma neprehodna zaradi naložene posode, zato se je lahko ob vratih pomivalnega stroja samo obrnila, in še to le na pol. Neprehodnost pomivalnice je onemogočala gibanje in zlaganje posode v pomivalni stroj. Tožnica ponavlja, da se je poškodovala, ker je delala pod opisanimi pogoji, pod velikim psihičnim in fizičnim pritiskom, v utesnjenem prostoru, kjer se ni mogla gibati, kar naj bi bilo vse posledica neorganiziranega zlaganja posode v pomivalnici. O vsem je tožnica med zaslišanjem tudi izpovedala, pritrdile pa so ji tudi zaslišane priče s svojimi izpovedmi. V kolikor bi od tožnice zahtevali, da bi kritičnega dne pomivalnico slikala, bi od nje pričakovali nadpovprečno skrbnost. Nadalje tožnica meni, da ni odločilno dejstvo, na katerega se opira sodišče prve stopnje, da je poškodba nastala šele po vložitvi tretjega pladnja v pomivalni stroj in je nato nadaljevala z delom. Stališče pritožbe je, da v primeru ne moremo govoriti o naključju, še posebej ne, ker je bilo ugotovljena protipravnost ravnanja zavarovanca toženke. Če te protipravnosti ne bi bilo, se tožnica ne bi poškodovala. V kolikor bi sodišče pretehtalo vse dokaze, bi po mnenju pritožbe prišlo do zaključka, da je tožnica zaradi kaotičnih razmer v pomivalnici stala na neobičajnem mestu in je bil njen položaj telesa neobičajen zaradi velike količine umazane posode, zaradi česar je bila ovirana pri gibanju, kar je privedlo do zatrjevane poškodbe. Pritožba izpodbija tudi uporabo teorije o adekvatni vzročnosti. Ugotovljena protipravnost zavarovanca tožene stranke je povečala verjetnost nastanka škodnega dogodka, saj ni bilo dokazano, da so k dogodku prispevali dejavniki iz sfere tožnice. Tožnica priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Višje sodišče v Ljubljani odloča v zadevi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016, s katerim je bila pristojnost za odločanje prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na to sodišče. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke(1), da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze. Takšna presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna; sodišče je pravilno ugotovilo vsa relevantna dejstva primera in pri tem ni storilo kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7. Pritožba izpodbijani sodbi očita neobrazloženost zaključka o pomanjkanju vzročne zveze, s čimer smiselno zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ni podana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožničina poškodba ni predvidljiva posledica ugotovljenega protipravnega ravnanja delodajalca, saj je bil škodni dogodek odvisen od vrste drugih dejavnikov. Ni res, da se je sodišče pri ugotavljanju stanja, ki je kritičnega dne vladalo v kuhinji, oprlo samo na mnenje izvedenca. Izpodbijana sodba se v tem delu sklicuje na izpovedbe prič M. A., I. M., D. B. in D. K. ter na izpoved same tožnice in zaključuje, da je tožnica dokazala, da je bilo na dan škodnega dogodka v pomivalnici veliko posode in je ta ležala tudi po tleh. Izpostavi pa, da tožnica ni uspela dokazati, da je zadela ob pomivalni stroj ravno zaradi posode, ki je ležala na tleh. Izvedenec se namreč o okoliščinah dela v pomivalnici kritičnega dne ni mogel izjasniti in ni mogel ugotoviti, ali je tožnica zaradi neprehodnosti pomivalnice stala nekje drugje, kot je bilo to običajno. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da tožnica ni uspela z verjetnostjo, ki presega 50%, dokazati, da je pri vlaganju posode stala na neobičajnem mestu, in zaključilo, da je nastanek njene poškodbe pripisati naključnemu spletu okoliščin, med njimi tudi njeni morebitni neprevidnosti, nepozornosti in utrujenosti. Ob nedokazani vzročni zvezi med kršitvami delodajalca in nastalo poškodbo, je sodišče prve stopnje (v nasprotju s tem, kar zatrjuje pritožba) pravilno uporabilo materialno pravo in štelo, da manjka ena od predpostavk odškodninske obveznosti.

8. Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni (kot to dopolnjeno navaja v pritožbi) zatrjevala, da je ob rob vrat pomivalnega stroja udarila zato, ker bi stala na neobičajnem mestu(2). V trditvah, podanih do prvega naroka za glavno obravnavo, je poudarjala samo, da je bila pomivalnica tako založena, da je bilo gibanje in zlaganje posode v stroj onemogočeno, in da je delala pod velikim fizičnim in psihičnim pritiskom. Zatrjevala je, da je nezgoda posledica različnih dejavnikov na strani delodajalca - nepravilne organizacije dela, nezadostnega števila ljudi v kuhinji, omejenega prostora v pomivalnici in popolnoma kaotičnega zlaganja posode v pomivalnici. V zvezi s temi trditvami je sodišče prve stopnje zaključilo, da je delodajalcu moč očitati pomanjkljivo organizacijo delovnega procesa v zvezi z načinom odlaganja posode in pasivnost v zvezi z opozorili delavcev, da pa zaradi ležanja posode na tleh na strani delodajalca še ne moremo govoriti o kršitvi 8. člena ZVZD glede zagotavljanja varnega delovnega okolja. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je delodajalec delavcem zagotovil ustrezno talno površino (česar pritožba niti ne izpodbija), da tožnici zlaganje posode očitno ni bilo onemogočeno, saj je pred utrpelo poškodbo v stroj položila že dva pladnja in je z delom nadaljevala tudi po poškodbi. S svojo izpovedjo o (oteženem) postopanju pri vlaganju konkretnega pladnja v pomivalni stroj, ki jo je tožnica podala med zaslišanjem in na katero se sklicuje v pritožbi, tožnica ne more nadomestiti pomanjkljivih tožbenih trditev v tem delu. Pritožbeno sodišče se strinja z nadaljnjo ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je trditvena podlaga tožnice preskopa tudi glede domnevnega dela pod pritiskom. Tožnica je zatrjevala fizični pritisk, ki ga ni z ničemer konkretizirala. Tudi glede psihičnega pritiska ni navajala konkretno - kakšen je ta pritisk bil, v kolikšnem času je morala delo opraviti (pri čemer ne gre spregledati zaključka izvedenca, da je bila njena delovna obremenitev kritičnega dne ocenjena kot primerna), pod kakšno pretnjo je delo opravljala in (nenazadnje) kdo je domnevni psihični pritisk vršil. 9. Glede na zatrjevani način nastanka poškodbe (tožnica je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila v rob vrat pomivalnega stroja) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poškodba ni v vzročni zvezi z ugotovljenimi kršitvami na strani delodajalca. Neprepričljivo in zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta(3). Morebitno oteženo gibanje po pomivalnici in po tleh ležeča posoda redoma ne pripelje do udarca roke ob rob vrat pomivalnega stroja, tožnica pa ni uspela dokazati, da je bil to v konkretnem primeru vzrok nastale poškodbe.

10. Po navedenem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica s pritožbo ni uspela (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), odločitev o zavrnitvi njenih pritožbenih stroškov je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je od zatrjevanih kršitev ZVZD delodajalcu očitalo pomanjkljivo organizacijo delovnega procesa v zvezi z načinom odlaganja posode in pasivnost v zvezi z opozorili delavcev.

Op. št. (2): Gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), ker tožnica ne izkaže, da je brez svoje krivde ni mogla ponuditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje (četrta alineja 286. člena ZPP).

Op. št. (3): Poleg teorije o vzročni zvezi ratio legis je adekvatna vzročnost največkrat uporabljena teorija v naši sodni praksi (glej Jadek Pensa, D. Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 682 in pravno mnenje občna seje VSRS z dne 15.12.1998).