Jedro

Protipravnost kaznivega dejanja igranja na srečo, storjenega z uporabo igralnih avtomatov, je temeljila na določbah Zakona o igrah na srečo, ki ni dovoljeval prirejanja takih iger zasebnikom. Ta čl. KZ RS je zato takoimenovana blanketna določba, saj se sklicuje na cit. zakon. S sprejemom Zakona o začasni ureditvi prirejanja iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki dovoljuje prirejanje takih iger tudi zasebnikom, so bile razveljavljene določbe Zakona o igrah na srečo, na katere se je skliceval kazenski zakon v 234. členu. Zaradi obvezne uporabe milejšega zakona je zato sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugotovilo, da dejanje, opisano v obtožnem predlogu javnega tožilca, nima več znakov kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba obdolženega A.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodnica Temeljnega sodišča v x, enote v x je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. odstavka 279. člena ZKP odločila, da se obvestilo, ki ga je obdolženi A.S. na podlagi 151. člena ZKP dal organom za notranje zadeve dne 23.5.1993 na podlagi 3. odstavka 83. člena (in ne 93. člena, kot je to pomotoma navedeno), izloči iz spisa.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obdolženec. V pritožbi navaja, da se do sklepa ne more opredeliti, ker ne ve, za kakšno kaznivo dejanje gre in tudi ne, o kakšni izjavi govori sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je Temeljno javno tožilstvo v x enota v x zoper obdolženca vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nezgodi brez pomoči po 1. odstavku 254. člena KZ RS, katerega je obdolženec prejel 6.10.1993. Sodnica, ki bo v zadevi sodila, je potem, ko jo je prejela, ugotovila (3. odstavek 379. člena ZKP), da je v spisu obvestilo, ki ga je obdolženec dne 23.5.1993 dal organom za notranje zadeve in ki bi moralo biti na podlagi določbe 3. odstavka 83. člena (in ne 93. člena, kot pomotoma navaja izpodbijani sklep), izločeno iz spisa še pred določitvijo glavne obravnave in shranjeno v posebnem ovitku pri preiskovalnem sodniku. S takšno izločitvijo naj bi se preprečilo, da bi se obdolženčevo obvestilo organom za notranje zadeve, ki ni dokaz, uporabilo na glavni obravnavi.

Navedene ugotovitve in dejstva so po mnenju pritožbenega sodišča razvidni že iz izpodbijanega sklepa, zato se ni mogoče strinja s pritožnikovimi navedbami, da mu ni jasno, za kakšno kaznivo dejanje gre in kaj naj bi bil namen izdaje izpodbijanega sklepa.

Po navedenem je moralo sodišče druge stopnje obdolženčevo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (KZP) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I z dne 25.6.1991).