Jedro

Posebne pogoje zavarovanja je treba razlagati v korist šibkejše stranke - zavarovanca le v primeru, če so ti nejasni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo P 144/2014 z dne 24. 12. 2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.300,00 EUR kot odškodnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 5. 2014. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnica poškodovala na domu zavarovanca tožene stranke in sicer tako, da je utrpela opekline. Pri odločitvi o plačilu nadaljnje odškodnine pa se je sodišče prve stopnje oprlo na Posebne pogoje za zavarovanje stanovanjske opreme (OPREMA-07/11), ki v devetem odstavku 20. člena določajo, da za škodo, ki je posledica poškodb, ki so opredeljena kot nateg, zvin, izpah, poka (fisura), odrgnina, vbod, ureznina, udarnina kateregakoli telesa, razpočna rana in opeklina znaša zavarovalna vsota po škodnem dogodku 200,00 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Enako velja tudi za škodo, ki izvira iz poškodb rotatorne manšeta ramena po 50. letu starosti. Ker pa je tožnica utrpela samo opeklino, je tako upravičena do odškodnine le višini 200,00 EUR, katero pa je že dobila izplačano. Sodišče se je pri tolmačenju pogodbe oprlo na določilo prvega odstavka 82. člena OZ in je ugotovilo, da citirano določilo pogojev ni nejasno zato, ker je tožena stranka pri sprejemanju pogojev za izplačilo posledic poškodb za škodo le-te naštevala, jih ločevala dosledno z vejico in kot to določajo pravilna slovenskega jezika, je zaključila naštevanje med predzadnjo in zadnjo poškodbo z besedico in. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni besedica “in” med drugim vez pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena. Svoje tolmačenje sodišče potrjuje tudi z nadaljevanjem odstavka z navedbo “ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali v tem odstavku naštetih poškodb”. Temu pritrjuje tudi nadaljnje besedilo v desetem odstavku teh istih pogojev, da je z zavarovalno pogodbo dogovorjena odbitna franšiza, ki je soudeležba zavarovanca pri škodi in za nepremoženjsko škodo znaša 200,00 EUR po škodnem dogodku. Odbitna franšiza pa se med drugim tudi pri opeklinah ne upošteva. Gre torej za jasna določila. Zato je zahtevek zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje z jezikovno razlago napačno razlagalo določbe člena 82 OZ. Po mnenju tožeče stranke pa pogoji tožene stranke niso tako jasni, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Beseda “in” lahko ima namreč dva različna pomena, eden izmed teh pomenov pa napeljuje na zaključek, da je za omejitev zavarovalnega kritja potrebno, da oškodovanec utrpi obe v pogojih navedeni poškodbi. Veliko ustreznejša beseda, ki bi odpravila vsako nejasnost glede interpretacijo pogojev, če bi tožena stranka želela posledico, kot je ugotavljalo sodišče, bi bila beseda “ali”, ki pa je tožena stranka pri sestavljanju pogojev ni uporabila. Tožnica meni, da je razlog v tem, da je tudi tožena stranka želela, da omejitev zavarovalnega kritja velja zgolj za primere, ko oškodovanec utrpi obe poškodbi, torej opeklino in razpočno rano hkrati. Razlage ne omaja niti nadaljevanje odstavka, saj je opeklino in razpočno rano, glede na vlogo besed in v besedne zveze, mogoče šteti zgolj kot eno poškodbo, ne pa kot več poškodb torej kot pomensko celoto. Tako ima jezikovna razlaga posebnih pogojev, glede na mnenje tožeče stranke lahko vsaj dva različna pomena, kar pomeni, da je ni mogoče enoznačno opredeliti. Ob tem ne moremo upoštevati skupnega namena pogodbenikov, saj gre v razmerju do tožnice za nepogodbeni odškodninski spor in skupnega namena po naravi stvari ni mogoče ugotavljati, če tožnica ni stranka obligacijskega razmerja. Ker ima jezikovna razlaga več možnih pomenov, pa je v skladu s 83. členom OZ treba kot pravilnega sprejeti tistega, ki je v korist šibkejši stranki, v konkretnem primeru tožnici kot oškodovanki, tako da je omejitev zavarovanega kritja podana zgolj takrat, ko oškodovanec hkrati utrpi razpočno rano in opeklino. Predlaga razveljavitev sodbe in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tudi po zaključku sodišča druge stopnje je mogoče z jezikovno razlago priti do zaključka, da glede na povsem jasno navedeno taksativno naštevanje posledic poškodb, kot ga je napravilo sodišče prve stopnje, tožnica ni upravičena do višje odškodnine kot 200,00 EUR. Sodišče druge stopnje, s takšno jezikovno razlago te določbe pogojev ne more sprejeti razlage tožnice, da v tem primeru ne velja omejitev na 200,00 EUR, in da bi moralo biti izplačilo odškodnine limitirano na 50.000,00 EUR po zavarovalni polici, saj ni utrpela razpočne rane in opekline, pač pa le opeklino. Gre za očitno taksativno naštevanj tistih diagnoz poškodb, pri katerih je znesek odškodnine limitiran na 200,00 EUR. V določilu 9. točke 20. člena - odgovornost zasebnika, ki so sestavni del pogodbe, je tudi po zaključku sodišča druge stopnje jasno navedeno, da za škodo, ki je posledica poškodb, ki so opredeljene kot nateg, zvin, izpah, poka (fisura), odrgnina, vbod, ureznina, udarnina kateregakoli dela telesa, razpočna rana in opeklina znaša zavarovalna vsota po škodnem dogodku 200,00 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Enako velja tudi za škodo, ki izvira iz poškodb rotatorne manšete ramena po 50. letu starosti oškodovanca. Iz takšnega besedila je tako mogoče jasno zaključiti, da gre za taksativno in ne kumulativno naštevanje zavarovalnih primerov, pri katerih je zavarovalna vsota po škodnem dogodku omejena na 200,00 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Tožnica je utrpela kot poškodbo opeklino, ki je izrecno našteta med temi zavarovalnimi primeru, pri katerih je zavarovalna vsota po škodnem dogodku omejena na 200,00 EUR in drugačna razlaga, kot jo ponuja tožeča stranka, bi bila v nasprotju s temi jasnimi določili. Pri sklepanju zavarovanja s Posebnimi pogoji za zavarovanje stanovanjske opreme (OPREMA-07/11), pogodbeni stranki tako nista imeli v pogodbeni volji namen, da bi bila zavarovalna vsota na 200,00 EUR po škodnem dogodku omejena le v primeru, da oškodovanec utrpi dve poškodbi, vsako v povezavi z drugo, taksativno našteto poškodbo. Odločitev sodišča prve stopnje je tako materialno pravno pravilna in se je pravilno pri tolmačenju te pogodbe in Posebnih pogojev kot njen sestavni del, sodišče prve stopnje oprlo na določbe prvega odstavka 82. člena OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Ker v konkretnem primeru ne gre za nejasna določila v posebnih primerih, bi bila drugačna razlaga materialno pravno napačna, in sodišče prve stopnje pravilno te določbe ni upoštevalo, saj ne gre za nejasna določila, ki bi jih bilo potrebno razlagati v korist druge - pogodbeno šibkejše stranke.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določila 353. člena ZPP, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).