Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravica stranskih udeležencev do vpogleda v spis, kot jo določa 82. člen ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici torej poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka izdaje gradbenega dovoljenja oz. obnovljenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za vpogled v spis, se odloči o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari.
I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila zahtevo tožnikov za vpogled v PGD projektno dokumentacijo št. proj. 01-03, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja št. 351-235/2003 z dne 15. 9. 2013; to je vpogled v načrt arhitekture za objekte: K1-1, K1-2, K1-3 in K 2-1 (1. točka izreka), in zahtevo za vpogled v idejno zasnovo I. faze gradnje naselja ... št. 352-96/97 (2. točka izreka). Točko 3 izreka, s katero je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za vpogled v načrt gradbene jame, je v pritožbenem postopku drugostopenjski organ odpravil in vpogled dovolil, pritožbo zoper prvi dve točki izreka pa je zavrnil. Tožnika sta zoper prvi dve točki navedenega sklepa vložila tožbo, v kateri predlagata, naj ju sodišče odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožba ni dovoljena.
Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Izpodbijani akt pa ne pomeni končne odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, ampak pomeni le procesno odločitev.
Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi procesni sklepi, a le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena vloga tožnikov za vpogled v projektno dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, ni tak sklep.
Tožnika namreč v tožbi sama navajata (to izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa), da jima je bil v postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja priznan status stranskih udeležencev in zato v tem obsegu tudi dovoljena obnova postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-235/2003. Pravica stranskih udeležencev do vpogleda v spis, kot jo določa 82. člen ZUP, pa je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici torej poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka izdaje gradbenega dovoljenja oz. obnovljenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za vpogled v spis, se odloči o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari (enako tudi Vrhovno sodišče npr. v sklepu I Up 261/2013 z dne 26. 2. 2014).
Izpodbijani akt torej ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.