Jedro

Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

Obrazložitev

Pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v A. je tožnica vložila tožbo zaradi izselitve iz stanovanjske hiše. Sodišče je pravdni postopek s sklepom opr. št. P 120/2004 z dne 26.2.2007 prekinilo. Toženec B. B. se zoper navedeni sklep ni pritožil, je pa podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je sodišče glede na število postopkov, ki so v teku v zvezi z njim, že "okuženo" in zato ne more neobremenjeno odločati v vsaki posamezni zadevi. Tudi vsi državni organi, od katerih je posredno odvisna korektnost sojenja, so tekom časa do njega zavzeli negativno stališče, kar se odraža v pristranskem odnosu. Zoper njega se sprožajo novi in novi (kazenski) postopki z željo, da bi ga čimbolj diskreditirali in, da bi ga s samo količino zadev proti njemu prikazali kot storilca.

Okrajno sodišče v A. je predlog predložilo vrhovnemu sodišču in hkrati zavzelo stališče, da predlog ni utemeljen. Pojasnilo je, da je pri sodišču v teku: pet izvršilnih postopkov, v katerih je dolžnik B. B.; trije pravdni postopki, v katerih je stranka; in dva kazenska postopka, ki sta bila združena v enega, v katerem je obdolženec.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje sodi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Vendar ta razlog tožnik utemeljuje le z dejstvom, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov v katerih je sam stranka. Tega dejstva ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga". Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre pri navedbi, "da je sodišče glede na število postopkov zoper njega okuženo, in kot takšno ne more neobremenjeno odločati", za subjektivno oceno tožnika, ki je glede na vsebino predloga prizadet, in sicer zaradi postopanja drugih državnih organov v kazenskih postopkih zoper njega. Tak subjektivni občutek stranke pa ne utemeljuje dvoma v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča oziroma v objektivno nepristranskost celega sodišča. V obravnavani zadevi je predlog še toliko bolj neutemeljen, saj predlagatelj nastopa kot toženec v pravdni zadevi. V obravnavanem primeru gre za pravdni postopek in uporabo določb ZPP, pri katerih imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo. Tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodišču, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog tožnika zavrniti.