Jedro

Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel predlog tožnice za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Maribor, št. 130-1053/2009-6 (6407) z dne 1. 2. 2009. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z navedeno odločbo zavrnjena tožničina zahteva za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja kot otroka starša ubitega kot talca, zaradi manjkajočih podatkov o očetovstvu in neizpolnjenega pogoja iz 1. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Prvostopni organ ugotavlja, da so vsa dokazila, ki jih je tožeča stranka predložila skupaj s predlogom za obnovo postopka že bila predložena v prvotnem postopku oziroma ne predstavljajo novega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče strankinemu zahtevku za obnovo postopka ugoditi oziroma, ki bi lahko pripeljala do drugačne odločitve, zato je predlog tožnice za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. Tožnica se je zoper takšen sklep pritožila, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je z odločbo št. 13002-150/2012 z dne 22. 1. 2013 njeno pritožbo zavrnilo. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere se predlog nanaša. Drugostopni organ ugotavlja, da tožnica ni predložila dokazila o obstoju očetovstva za A.A., po rodu Poljaka, ki naj bi bil po pripovedovanju matere njen oče, niti drugih dokazil, na podlagi katerih bi dokazala izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da tožnica predlogu za obnovo postopka ni predložila novih dejstev oziroma novih dokazov, ki bi pripeljali do drugačne odločitve v zadevi.

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je po njenem mnenju v uradnem zapisniku dovolj jasno in natančno zapisano življenje njenih staršev v času druge svetovne vojne. O tem so povedale tudi tri priče. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožnica tudi v vloženi pripravljalni vlogi vztraja pri tem, da je A.A. njen oče. O tem ima nekaj dokazil, kot so njegove slike, žlica. Nikakor se ne strinja s tem, da navedeni ni njen oče. Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz predmetnega spisa je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri je mogoče postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnoviti, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom (drugi odstavek 267. člena ZUP).

Sodišče se strinja z ugotovitvami prvostopnega in drugostopnega organa, da tožnica razlogov za obnovo postopka ni verjetno izkazala, saj predlogu za obnovo postopka ni predložila nobenega novega dokaza, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločitve. Tožnica se sklicuje na v postopku že obravnavane dokaze, s katerimi skuša dokazati, da je A.A. njen oče. Pri tem tudi po tožničinih trditvah njena mama in oče nista bila poročena. Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Odločitev z dne 1. 2. 2010, s katero je bila zahteva tožnice za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja zavrnjena, temelji na ugotovitvi, da niso izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, na osnovi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je A.A. tožničin oče. Pri tem sodišče dodaja še, da upravni organ ni pristojen za ugotavljanje dejstva ali je A.A. tožničin oče. Upravni organ lahko ugotovi le, ali je to dejstvo izkazano. Pri tem je preučil zbrano dokumentacijo in ugotovil, da iz matičnega registra izhaja, da se je tožnica rodila materi B.B., očeta pa nima vpisanega.

Ker torej tožnica v predlogu za obnovo postopka ni predložila nobenih novih dokazov ali navedla novih dejstev, ni verjetno izkazala utemeljenosti predloga za obnovo postopka, zato je odločitev prvostopnega organa, da se njen predlog za obnovo postopka zavrže, pravilna (drugi odstavek 267. člena ZUP).

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).