Jedro

Upravni spor I U 1689/2013, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1689/2013 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3305/2012 z dne 25. 9. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP, „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne in lažne. Navaja, da je prejemnik socialne podpore in da toženka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh. Zadevo je treba vrniti sodišču, njemu pa dodeliti odvetnika, saj zanj nima sredstev.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bilo z njo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu, ki jo je tožnik vložil zoper v izreku navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi BPP. Iz U vpisnika tega sodišča je razvidno, da se je omenjeni upravni spor zoper odločbo Bpp 3305/2012 z dne 25. 9. 2013 vodil pod opr. št. I U 1689/2013. Iz vpisnika nadalje izhaja, da je bila tožnikova tožba v tem upravnem sporu s sodbo z dne 12. 12. 2013 zavrnjena in da je sodba istega dne postala pravnomočna.

Navedeno pomeni, da je bil upravni spor I U 1689/2013, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe 14. 1. 2014. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1689/2013 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.

Glede na navedeno si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati pravnega položaja, zato jo je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Pri tem še pojasnjuje, da je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z obravnavano tožbo zavrnjena z odločbo organa tega sodišča št. Bpp 12/2014- z dne 2. 4. 2014.