Jedro

Konkretna odmera, čeprav sicer res ni podrobneje obrazložena, očitno temelji na specificiranem stroškovniku, ki ga je predložila izvedenka skupaj z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ki ga vsaka od strank lahko vsak trenutek vpogleda in preveri. Zaradi navedenega pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, očitana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa ni podana.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 246,80 EUR zniža na znesek 149,46 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izvedenki odmerilo nagrado v višini 246,80 EUR in odločilo, da se ji nagrada izplača preko avtorske agencije iz založenega predujma pri Okrožnem sodišču v Kranju, v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep se je preko svoje pooblaščenke pravočasno pritožila tožnica. Navaja, da nagrada izvedenki ne pripada, ker so stroški za odgovor nastali izključno po njeni krivdi. Izdelala je pomanjkljivo izvedensko mnenje, v katerem ni izpolnila vseh navodil sodišča, za odpravljanje lastnih napak ji nova nagrada ne pripada. Še vedno ni odgovorila na ključna vprašanja. Tudi, če bi se ji priznalo nagrado ji po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne bi pripadalo 246,80 EUR. Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Sodišče bi moralo natančno pojasniti, po katerih postavkah oziroma za katera opravila je izvedenki priznalo nagrado in v kakšni višini. Sklicevanje sodišča na Pravilnik o tarifi za plačilo storitev za sodne izvedence in cenilce je materialnopravno zmotno. Ta pravilnik ne velja več. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožencu pa naloži, da naj tožnici v 15 dneh povrne stroške pritožbenega postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

Toženec je na pritožbo odgovoril. Sodišču druge stopnje predlaga zavrnitev pritožbe. Tožnica naj pritožbene stroške nosi sama, toženec za pritožbo ni dal ne razloga ne povoda.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi pripomb tožnice sodni izvedenki za gradbeništvo V. L. naložilo, naj dopolni svojo izvedensko mnenje. Ob dejstvu, da je svoje delo opravila (Odgovor na pripombe na dopolnilno izvedensko mnenje na list. št. 425 do 427) in za to delo sodišču prve stopnje predložila svoj stroškovnik, ji je sodišče prve stopnje pravilno, skladno z določilom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), z izpodbijano odločitvijo priznalo pravico do nagrade in povrnitev stroškov za to njeno delo. Tožničine pritožbene navedbe, da izvedenka ni upravičena do izvedenine, ker naj bi izvedensko mnenje izdelala pomanjkljivo in ker naj ne bi odgovorila na njena vprašanja, niso utemeljene. Izvedenka je z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja na pripombe oziroma vprašanja tožnice odgovorila, zato je upravičena do povrnitve stroškov in do nagrade glede na opravljene storitve. To, da stranka meni, da ji izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja, na pravico do izvedenine ne vpliva.

Predmet pritožbene graje je tudi sama odmera nagrade. Konkretna odmera, čeprav sicer res ni podrobneje obrazložena, očitno temelji na specificiranem stroškovniku, ki ga je predložila izvedenka skupaj z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja (list. št. 428) in ki ga vsaka od strank lahko vsak trenutek vpogleda in preveri. Zaradi navedenega pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, očitana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, torej ni podana.

Za opravljeno delo je izvedenka, kot je bilo že navedeno, predložila stroškovnik. V tem času je veljal Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in ne Pravilnik o tarifi za plačilo storitev za sodne izvedence in cenilce, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izvedenki odmerilo nagrado. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje delo izvedenke ovrednotilo v skladu z določili Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče druge stopnje je tako izvedenki priznalo: za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije (manj obsežne) 46,00 EUR (46. člen Pravilnika); za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, katerega je sodišče druge stopnje ocenilo kot manj zahtevnega 92,00 EUR in ne priglašenih 184,00 EUR (2. odstavek 47. člena Pravilnika) ter za materialne stroške 3,00 EUR. Na priznani bruto znesek nagrade (141,00 EUR) je sodišče druge stopnje na podlagi 4. alineje 2. odstavka VIII. točke Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja obračunalo še 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,46 EUR. Priznani znesek za izplačilo tako znaša 149,46 EUR.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje tožničini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 246,80 EUR znižalo na znesek 149,46 EUR, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo (2. in 3. odstavek 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 152. in 4. odstavku 163. člena ZPP.