Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade.

Izrek

Pritožba dolžnice zoper sklep z dne 14.01.2005 (o njenem ugovoru z dne 06.07.2004) se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba dolžnice zoper sklep z dne 24.02.2005 (o priznanju nagrade sodnemu cenilcu) se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba tretjih (S.Ž. in K.Ž.) zoper sklep z dne 14.01.2005 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 14.01.2005 zavrglo ugovor dolžnice T.Ž. z dne 06.07.2004 in zavrglo ugovor tretjih - S.Ž. in K.Ž.- z dne 06.07.2004. S sklepom z dne 24.02.2005 pa je prvostopno sodišče odločilo, da se sodnemu cenilcu gradbene stroke I.P. prizna nagrada v bruto znesku 110.000,00 SIT za opravljeno izvedensko delo v tej izvršilni zadevi ter da se navedeni znesek nakaže cenilcu na njegov transakcijski račun iz predujma upnika, katerega preostanek se po izvršenem plačilu upniku vrne.

Zoper sklep z dne 14.01.2005 o zavrnitvi njenega ugovora se je pritožila dolžnica z laično pritožbo. V pritožbi navaja, da je njena lastninska pravica trajna ter da ji sodišče s stališčem, kot ga je zavzelo, jemlje pravico do uveljavljanja njene lastninske pravice. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi dolžnica lahko ugovarjala višini upnikove terjatve že v ugovoru z dne 23.02.1998, ne trdi pa, da bi morala ugovarjati. Podlaga za vpis celotnega premoženja pokojnega moža na dolžnico v zemljiški knjigi je bil sklep o dedovanju, s katerega vsebino je bila seznanjena tudi upnica in sklepu ni nasprotovala. Po mnenju pritožnice upnica ne more poseči po premoženju, ki ni bilo predmet hipoteke. Sama ni sodelovala v postopku najemanja kreditov, ampak je bil to njen pokojni mož, ki je kredite najel zase, zato ne odgovarja za njegove dolgove s svojim premoženjem. Odvetnik, ki jo je zastopal, je vložil ugovor njenih hčera kot ugovor tretjih brez pooblastila, njej pa ni izročil sklepa o izvršbi z dne 05.01.2000, zato mu je zaradi nezaupanja odpovedala pooblastilo. Nadalje opisuje, kako je do tega izvršilnega postopka sploh prišlo ter opozarja na varovanje njenih človekovih pravic in svoboščin ter pravic njenih otrok, saj bi bila ob izgubi njene lastnine ogrožena njihova eksistenca.

Dolžnica se pritožuje tudi zoper sklep z dne 24.02.2005 o priznanju nagrade sodnemu cenilcu za opravljeno cenitev nepremičnine. Iz njene pritožbe izhaja, da daje obširne pripombe na cenilni elaborat, ki ga je cenilec gradbene stroke Igor Požar sodišču prve stopnje predložil dne 25.01.2005, med drugim tudi pripominja, da si cenilec nepremičnine odznotraj ni ogledal. Predlaga, da se dejstva, ki jih je navajala, upoštevajo kot pripombe na izvedeniško mnenje in kot pritožba zoper sklep o odmeri nagrade cenilcu.

Proti sklepu z dne 14.01.2005 o zavrženju ugovora tretjih S.Ž. in K.Ž. sta se pritožili slednji. V pritožbi navajata, da sta kot dolžničini hčeri dne 06.07.2004 poslali na sodišče predlog za izločitev njunih nepremičnin, s katerim sta sodišče opozorili, da je dovolilo izvršbo tudi na nepremičnine, ki jima jih je mati podarila z darilno pogodbo z dne 11.07.1997, overjeno pri notarju dne 24.07.1997 in vpisano v zemljiško knjigo dne 10.07.1998. Podarjene nepremičnine niso bile nikoli predmet hipoteke, kreditne pogodbe z upnico pa je sklenil pokojni oče A.Ž.. Že ves čas postopka opozarjata sodišče na nepravilnosti, torej da sta solastnici nepremičnin, na katere teče izvršba, in jih zato želita izločiti iz tega postopka. Sklep o izvršbi, ki naj bi postal pravnomočen 05.01.2000, je zanju krivičen, zato predlagata, da se izvršba na njunih nepremičninah izreče za nedopustno. Sodišče obveščata, da v nasprotju s tem, kar navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, dne 23.02.1998 nista vložili ugovora, brez njunega pooblastila pa ne more nihče vložiti ničesar. Če je bil tedaj res vložen ugovor, je zanju škodljiv, zato ga ne moreta priznati kot veljaven ugovor tretjega. Njun edini verodostojen ugovor tretjega je tisti z dne 26.02.2003, katerega pa jima sodišče noče priznati. Sodišču predlagata, da prodajo njunih nepremičnin na dražbi prepreči, vse nezakonitosti odpravi in odredi izbris zaznambe na njunih nepremičninah.

Pritožbi dolžnice sta neutemeljeni. Neutemeljena je tudi pritožba tretjih (S.Ž. in K.Ž.) O pritožbi dolžnice zoper sklep z dne 14.01.2005: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje, ki je ugovor dolžnice obravnavalo kot ugovor po izteku roka, določen v 56. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je pravilno ocenilo, da bi lahko dolžnica vse ugovorne razloge uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 23.02.1998. Dolžnici je bilo pojasnjeno, da kot dedinja po pokojnem možu odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti podedovanega premoženja. Z vsemi ugotovitvami sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Pritožbeno navedbe dolžnice so popolnoma neutemeljene, zato je sodišče prve stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnice zoper sklep z dne 24.02.2005: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navajanja v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade sodnemu cenilcu z dne 24.02.2005 pomenijo vsebinsko nestrinjanje dolžnice z ugotovitvami cenilca v cenilnem elaboratu ter višino vrednosti nepremičnine. Vendar pa dolžnica v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade cenilcu ne more uspeti s pripombami na dne 25.01.2005 predložen cenilni elaborat. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih natančno obrazložilo odmero nagrade, ki jo je po posameznih postavkah v stroškovniku navedel cenilec, ter mu ob upoštevanju cenilnega elaborata priznalo ustrezno nižjo nagrado, kot jo je zahteval cenilec. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi, da je bil ogled nepremičnine opravljen le odzunaj. Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretjih S.Ž. in K.Ž. zoper sklep z dne 14.01.2005: Prav tako je neutemeljena tudi pritožba, ki sta jo kot tretji v tem izvršilnem postopku vložili S.Ž. in K.Ž.. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo o vsebinsko enakih zahtevkih tretjih (S.Ž. in K.Ž.) že pravnomočno odločeno, zato o tem ni mogoče še enkrat odločati. Prav to je bilo tretjima v tem izvršilnem postopku že pojasnjeno tudi s sklepom pritožbenega sodišča z dne 28.10.2003. Pritožbeno sodišče ponovno ugotavlja, da sta pritožnici vložili ugovor iz istih razlogov, kot sta to storili 23.3.1998 in o čemer je sodišče že pravnomočno odločilo. Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa enkrat napisalo kot datum vložitve njunega ugovora 23.03.1998, enkrat pa 23.02.1998, ampak je kljub tej pisni pomoti odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče je zato njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).