- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 295/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.295.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Vprašanje o tem, ali je v izvršilnem postopku mogoče načenjati vprašanja, ki bi lahko bila predmet presoje v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.Ali dolžnik lahko izpodbija pristnost dokumenta, na katerem temelji izvršilni naslov, v izvršilnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Izrek
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi (I. tč. prvostopne odločbe) potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje domala v celoti ugodilo predlogu upnice in dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe tujega sodišča (13. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) zaradi izterjave tolarske protivrednosti 35.000 DEM s pripadki (razen izvršilnih stroškov v znesku nad 33.419,00 SIT). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena ZIZ), medtem ko je v delu, v katerem je ugovor vseboval po vsebini predlog za odlog izvršbe, o njem odločilo in sicer tako, da ga je zavrnilo (sklep z dne 7.1.2000, ki ni izpodbijan s pritožbo).
Dolžnik v ugovoru poleg tega, da je zoper sodbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil revizijo, navaja, da sodba, ki je izvršilni naslov, temelji na ponarejenem dokumentu in da je upnica s fotomontažo le-tega zavedla sodišče v zmotno prepričanje o obstoju njene terjatve zoper dolžnika, pri čemer pristnosti listine v postopku tudi ni preverjal izvedenec. Formalnega ugovornega predloga dolžnik ni ponudil. Upnica je v odgovoru na ugovor smiselno predlagala, da se slednji zavrne.
Ugovor ni utemeljen.
Upnica izkazuje za svojo terjatev izvršilni naslov in to je edino pomembno, saj v izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato je dolžnikovo odrekanje pristnosti dokumentu, na katerem po njegovem mnenju temelji sodba, ki je izvršilni naslov, brez slehernega pomena za odločanje v tem postopku, enako pa velja tudi glede njegovega očitka v smeri opustitve dokazovanja pristnosti listine z izvedencem. Ker ob tem tudi ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov (drugi odst. 55. člena ZIZ), niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba dolžnikov ugovor na podlagi določbe 2. točke 380. člena ob odločanju na prvi stopnji še veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljen zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi.