Jedro

Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom A., d. o. o. (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo M. Z. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: T., s. p. (3. točka izreka).

2. A. K., družbenik dolžnika, je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je začelo stečajni postopek nad dolžnikom na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen, po tretjem odstavku 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker je ugotovilo, da dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik banka S., d. d., predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom utemeljeval s trditvami, da obstajata domnevi, da je dolžnik trajneje nelikviden, po 1. in 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Trdil je, da dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ter da sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni in takšno stanje traja tudi dan pred vložitvijo predloga za izvršbo. Navedel je, da ima dolžnik odprt le en transakcijski račun in sicer pri banki C., d. d., št. 000 ter da iz GVIN z dne 17. 2. 2014 izhaja, da je imel dolžnik transakcijski račun v zadnjem letu blokiran 365 dni.

6. Pritožnik trdi, da dolžnik ni insolventen, da ni niti trajneje nelikviden niti dolgoročno plačilno nesposoben. Navaja, da je dolžnik v letu 2013 posloval z dobičkom v višini 20.980,00 EUR, v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 pa je posloval z dobičkom v višini 2.548,00 EUR. Prav tako je imel tako v letu 2012 kot v letu 2013 več kot 190.000,00 EUR prenesenega čistega dobička. Dolžnikovo premoženje presega vse njegove obveznosti. Iz dolžnikove bilance stanja izhaja, da ima za 348.807,00 EUR dolgoročnih opredmetenih sredstev in kar za 804.549,00 EUR kratkoročnih sredstev. Na drugi strani pa ima za 349.827,00 EUR dolgoročnih obveznosti in le za 578.606,00 EUR kratkoročnih obveznosti, iz česar izhaja, da je dolžnik tudi kratkoročno plačilno sposoben in likviden, saj kratkoročna sredstva močno presegajo kratkoročne obveznosti. Razlika med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi v višini 225.943,00 EUR pomeni, da je dolžnik evidentno sposoben tekoče poravnavati vse svoje zapadle obveznosti. Dolžnik je likviden, saj njegov kratkoročni koeficient znaša skoraj 2, kar je izredno visok koeficient tako v dolžnikovi panogi kot tudi celotnem gospodarstvu. Iz izpisa iz portala bonitete.si je razvidno, da je dolžnikov plačilni indeks 81, kar pomeni, da podjetje plačuje pred valuto računa. Dolžnik dolgoročnih poslovnih obveznosti v letu 2012 kot tudi v letu 2013 nima, saj vse svoje dobavitelje redno plačuje. Predlagatelj stečaja pa je edini poslovni partner, s katerim je prišlo do nesoglasij, ker ni spoštoval medsebojnih dogovorov in je neupravičeno odstopil od kreditne pogodbe. Nadalje navaja, da iz predloženih bilanc izhaja, da ima dolžnik na leto 1.206.305,00 EUR prihodkov, kar trikrat presega vse kratkoročne terjatve in kaže, da je dolžnik tudi kratkoročno likviden.

7. Pritožbeno sodišče po pregledu zgoraj navedenih listin ugotavlja, da le-te sicer res ne izkazujejo, da bi bil dolžnik insolventen. Vendar pa po drugi strani pritožnik priznava, da ima dolžnik blokiran edini transakcijski račun. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta blokiran 365 dni v obdobju od 18. 2. 2013 do 13. 2. 2014, to je do dne vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Blokiran je bil torej tudi že pred spornim odstopom od kreditne pogodbe, ki naj bi bil razlog za blokado računa, to je pred 25. 9. 2012, kar kaže, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolžnik sicer trdi, da je navedena blokada izključna posledica ravnanja predlagatelja stečaja, vendar pa navedenega ne podkrepi s prav nobenimi dokazi niti svojih trditev ne konkretizira tako, da bi bilo na podlagi njih mogoče sklepati, da je blokada dolžnikovega transakcijskega računa res zgolj posledica upnikovega (spornega) odstopa od kreditne pogodbe. Pritožnik ne pojasni, za kako visoko blokado gre, in ali je obveznosti do upnika upošteval in v katerih postavkah bilance stanja jih je upošteval. Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP, vse v zvezi s 1. točko prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP). V tej smeri pa je bila že njegova trditvena podlaga pomanjkljiva.

8. Ker pritožniku ni uspelo dokazati, da dolžnik ni insolventen, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena, vse v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).