Jedro

S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo zoper ta sklep je tako mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsi udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan s strani sodne izvedenke A. A. dne 21. 12. 2021, pri Geodetski upravi RS vpisan pod št. rezervacije 000, predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi RS je naložilo, da po pravnomočnosti tega sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom iz prejšnje točke, po izvedenih vpisih pa naj Geodetska uprava RS sodišču dostavi obvestilo o vpisu.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je sodna izvedenka elaborat parcelacije z dne 21. 12. 2021 izdelala brez natančnih navodil sodišča oziroma če bi se izkazalo, da so bila navodila dana, sodišče udeležencev z navodili ni seznanilo, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, ne da bi sploh upoštevalo navedbe in pripombe nasprotne udeleženke in ne da bi sploh odločilo o njenih dokaznih predlogih, ne da bi dokazne predloge nasprotne udeleženke izvedlo oziroma ne da bi izvedlo dokazni postopek. Takšno postopanje sodišča je nezakonito, saj je neekonomično in predstavlja kršitev 12. in 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-11). Iz elaborata parcelacije je mogoče zelo dobro sklepati, kako namerava sodišče odločiti v predmetni zadevi določanja pripadajočega zemljišča in sicer brez izvedbe dokaznega postopka. Sodišče mora po naravi stvari najprej ugotoviti, kaj obsega pripadajoče zemljišče, nato ugotoviti, ali je za ugotovitev pripadajočega zemljišča potrebno v zemljiškem katastru evidentirati spremembe ter izvedencu geodetske stroke dati navodilo, kako naj pripravi strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. V obrazložitvi sklepa sodišče navaja, da je na naroku dne 2. 9. 2021 natančno opredelilo način delitve zemljišča, kar pa ne drži. Navodil izvedenki sodišče udeležencem ni razkrilo niti na naroku niti v sklepu. Nasprotna udeleženka je tekom dosedanjega postopka podala več trditev in dokaznih predlogov, s katerimi je dokazovala, da parc. št. 134/19 in 134/20 nista nikoli predstavljali funkcionalnega zemljišča stanovanjskemu delu stavbe ID znak 0000-609 ali 0000-605. Te navedbe in dokazne predloge nato natančneje povzame. Dokler sodišče ne ugotovi, kdo je lastnik nepremičnin, je kakršnakoli parcelacija povsem odveč in zato nezakonita.

3. Na pritožbo so odgovorili udeleženka B. B ter predlagatelja C. C. in D. D. in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo zoper ta sklep je tako mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča. Zato so pritožbene navedbe prve nasprotne udeleženke, ki se nanašajo na vprašanje, katero zemljišče pripada spornima stavbama, pri odločanju o izpodbijanem sklepu nerelevantne, saj zatrjevana dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, v tej fazi še niso odločilna. Sodišče prve stopnje bo moralo v končnem sklepu o določitvi pripadajočega zemljišča odgovoriti na vsebinske navedbe pritožnice, ki se nanašajo na izpolnitev pogojev za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kar določata 42. in 43. člen ZVEtL-1. Pritožnica pa bo takrat lahko izpodbijala končno odločitev sodišča prve stopnje tudi z navedbami, ki jih navaja v tokratni pritožbi, če z odločitvijo sodišča prve stopnje ne bo zadovoljna. Sprememba v katastru na podlagi izpodbijanega sklepa ne bo prejudicirala zadeve oziroma ne bo prinesla spremembe lastninske pravice, zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene. Glede na zavzeto stališče sodišča prve stopnje je parcelacija potrebna, saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti (drugi in tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1). Ali pa je takšno stališče sodišča prve stopnje pravilno, pa bo predmet presoje šele po izdaji končnega sklepa. ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Po določbi 286.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Navedbe, da je sodna izvedenka elaborat parcelacije z dne 21.12.2021 izdelala brez natančnih navodil sodišča oziroma če bi se izkazalo, da so bila navodila dana, sodišče udeležencev z navodili ni seznanilo, bi prva nasprotna udeleženka lahko podala že v postopku na prvi stopnji, saj v pritožbi ne navaja, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že takrat. Zato teh navedb ni mogoče upoštevati. Tudi sicer pa je logično, da sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi izdalo, če bi bil elaborat izdelan v nasprotju z njegovimi navodili.

7. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

1 Ur. l. RS, št. 34/17.