Jedro

Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.

Izrek

Pritožba E.R. in pritožba P.R. se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) izvršbo, dovoljeno s sklepom opr.št. VL 1 z dne 24.3.2010 zoper dolžnika M. d.o.o., prekinilo in nadaljevalo zoper nova dolžnika: E.R. in P.R., z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na nova dolžnika; 2.) ugotovilo, da je bil izvršitelj določen že s sklepom o izvršbi z dne 24.3.2010; 3.) dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 12,26 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

Proti navedenemu sklepu je dolžnica E.R. po svojem pooblaščencu vložila pritožbo, ugovor in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ter predlagala njegovo razveljavitev in ustavitev izvršilnega postopka. Opozarja, da je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 24.3.2010, ker naj bi bila dolžnica ob izbrisu družbe M. d.o.o. družbenica te družbe, kar naj bi izhajalo iz podatkov IPRS pri AJPES. Vendar za kaj takega ni podlage in sodišče predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe ne bi smelo ugoditi. Dolžnica je s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža svoj delež v družbi R. R. d.o.o., s sedežem v L., odsvojila. V času izbrisa družbe s firmo M. d.o.o. iz sodnega registra ni bila več družbenik te družbe in tako ni mogla imeti položaja aktivne družbenice in posledično nadaljevanje izvršbe proti njej ne more biti dopustno. Sodišče je napačno uporabilo materialni predpis, konkretno ZFPPIPP. Ob tem dolžnica poudarja, da je bistveno stanje pogodbe oz. notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnih deležev, saj je vpis spremembe družbeništva v sodni register zgolj deklaratorne narave. Kot dokaz predlaga vpogled v sodni register, kopijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11.8.2008, zgodovinski izpis iz sodnega registra za družbo M. d.o.o. za obdobje od 1.2.2008 dalje, ter zaslišanje dolžnice. Nadalje meni, da je napadeni sklep nepravilen tudi zato, ker njena odgovornost ne more biti podana za obveznosti izbrisane družbe za čas pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP, ampak lahko ta velja le za tiste družbenike, ki so na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-A imeli položaj družbenika. Retroaktivna veljavnost po prepričanju dolžnice ne more biti dopustna. Dolžnica je družbenica izbrisane družbe prenehala biti že 11.8.2008, sicer pa izpodbijani sklep tudi nima nikakršnih razlogov, ki bi utemeljevali odgovornost družbenice, teh ne konkretizira niti upnikov predlog, zgolj navedba sodišča, da je predlogu ugodilo na podlagi 442. čl. ZFPPIPP pa ne more predstavljati utemeljitve, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti. S tem je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb ZPP po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Opozarja, da so po ZFPPod bili družbeniki pravni nasledniki izbrisane družbe, po ureditvi v ZFPPIPP pa to več niso, ampak so le solidarno odgovorni za njene obveznosti. Ker v obravnavanem primeru družbenica ni pravna naslednica izbrisane družbe, zoper njo izvršilni naslov (konkretno sklep o izvršbi z dne 24.3.2010), ne obstaja. Če pa upnik meni, da ima terjatev tudi do dolžnice, naj zoper njo vloži tožbo v rednem kontradiktornem postopku. V nadaljevanju obširneje podaja navedbe (in predlaga dokaze) v smeri, da ni bila aktivna družbenica v izbrisani družbi, od 11.8.2008 dalje pa tudi ni mogla imeti vpliva na njeno poslovanje, ker od takrat ni več družbenica. Zatem predlaga razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in podaja ugovor zoper sklep o izvršbi.

Proti navedenemu sklepu je pritožbo vložil tudi dolžnik P.R.. Trdi, da terjatev zoper njega ne obstoji, da ni bil nikoli družbenik družbe M. d.o.o., pa tudi ne družbenik z M.A. ter so podatki iz iPIRS pri AJPES zmotni. Prilaga notarski zapis z dne 11.8.2008. Upnik je odgovoril na pritožbi obeh dolžnikov, predlagal njuni zavrnitvi in uveljavljal povrnitev stroškov.

Pritožbeno sodišče je obe pritožbi obravnavalo skupaj in ugotovilo, da nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica svojo vlogo z dne 30.9.2010 poimenovala kot: „Pritožba in ugovor in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti“. S predmetnim sklepom pritožbeno sodišče obravnava le pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka oziroma izvršbe zoper oba nova dolžnika, v preostalem delu pa bo v nadaljnjem postopku ugovor dolžnice in predlog za razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti kot pristojno obravnavalo sodišče prve stopnje (54. čl. in 2. odst. 42. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

Pravilno pritožnica ugotavlja, da je vpis spremembe družbeništva v sodni register zgolj deklaratorne narave in da je bistveno stanje, ki je razvidno iz notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev, iz katerega izhaja, da pritožnika od 11.8.2008 nista več družbenika prvotnega dolžnika.

Dne 12.6.2009 je pričela veljati A novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A), ki v 1. tč. 7. odst. 442. čl. na novo določa, da je aktivni družbenik po 6. odst. tisti, ki je imel v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika (29. čl. ZFPPIPP-A).

ZFPPIPP-A v 2. odst. 33. čl. določa, da se spremenjeni 6. in 7. odst. 442. čl. uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona, torej po 12.6.2009. In ker je bil prvotni dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbrisan iz sodnega registra 8.4.2010, je treba tudi v obravnavanem primeru upoštevati jasno ureditev po noveli ZFPPIPP-A, kar pomeni, da sta tudi pritožnika, če sta bila aktivna družbenika, pravna naslednika za obveznosti izbrisane družbe, saj od odsvojitve poslovnih deležev do izbrisa družbe še nista potekli dve leti.

Glede t.im. aktivnih družbenikov po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l. RS št. 54/99 s sprem.) izbrisane družbe iz sodnega registra brez likvidacije je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 sprejelo stališče, da so njeni univerzalni pravni nasledniki in je veljalo, da so vstopili v vse premoženjske pravice in obveznosti izbrisane gospodarske družbe.

ZFPPIPP pa je uredil situacijo, ko se po izbrisu gospodarske družbe najde kakšno njeno premoženje. In za razliko od ZFPPod najdeno premoženje ne pripada več družbenikom, ampak se nad njim opravi stečajni postopek (1. odst. 443. čl. ZFPPIPP). To pa hkrati pomeni, da po ZFPPIPP aktivni družbeniki niso več univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe, ampak njeni singularni pravni nasledniki glede njenih premoženjskih obveznosti.

ZFPPIPP je v 442. čl. uredil učinek izbrisa pravne osebe za pravice upnikov in je med drugim določil, da ta ne vpliva na pravico upnika zahtevati plačilo njegove terjatve do takšne pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (1. tč. 1. odst.). Hkrati pa je določil tudi, da če je pravna oseba ob njenem prenehanju imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.

Ureditev odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe je v ZFPPIPP enaka, kot je bila tudi v ZFPPod, tudi v slednjem je bila določena solidarna odgovornost družbenikov z vsem njihovim premoženjem (3. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD, v zvezi s 5. odst. 27. čl. ZFPPod) in to določilo je bilo pravna podlaga ne samo za vlaganje (novih) tožb proti družbenikom, ampak tudi za nadaljevanje proti družbam že začetih sodnih postopkov (pravdnih, izvršilnih) zoper njene družbenike, potem ko je bila družba izbrisana brez likvidacije. In ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike. Drugačna razlaga bi pomenila negiranje pravice upnikov, da zahtevajo plačilo terjatev do izbrisane družbe od njenih aktivnih družbenikov. Praviloma je stvar taka, da se zoper družbo v določenem obdobju pred nastopom izbrisnega razloga vodi povečano število pravdnih ali izvršilnih postopkov, v katerih upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbe. In če bi se ob drugačni razlagi relevantnih določil ZFPPIPP sprejelo stališče, da npr. tekočih pravdnih postopkov zoper družbenike izbrisanih družb ni mogoče nadaljevati brez njihovega soglasja (tega pa praviloma ni), in da ni mogoče z družbeniki nadaljevati zoper družbo že začetih izvršilnih postopkov (oziroma tudi ne začeti izvršilnih postopkov zoper družbenike na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih zoper izbrisano družbo), bi ostala pravica upnikov zahtevati od družbenikov plačilo terjatev do izbrisane družbe le na nivoju deklarirane pravice brez vsebine, ob tem da se postavlja problem zastaranja terjatev ob vlaganju novih tožb zoper družbenike, poleg tega nastajajo za upnike dodatni stroški.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo obeh novih dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo, da nosi upnik svoje stroške pritožbenega postopka, glede na to, da odgovor na pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka ni predviden (4. odst. 9. čl. ZIZ).