14. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Boštjana Pulka, Maribor, ki ga zastopa Jože Majer, Maribor, na seji 14. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 14. 12. 2021 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. EPVDp 51/2022 z dne 11. 5. 2022 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 31. 3. 2022 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 14. 12. 2021, s katerim mu je sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. EPVDp 51/2022 z dne 11. 5. 2022 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 31. 3. 2022, s katerim je bil kot prepozen pravnomočno zavržen njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodiščema očita kršitev 2. člena, drugega odstavka 14. člena, petega odstavka 15. člena, 22., 23. in 29. člena Ustave, 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter drugega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 202.d člena ZP-1, ki med drugim določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Meni, da je navedena določba v neskladju s 15. členom Ustave (ki zahteva, da morajo biti posegi v človekove pravice sorazmerni), saj ne predvideva možnosti, da storilec iz opravičenih in tehtnih razlogov zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki mora biti po tretjem odstavku 202.d člena ZP-1 priloženo predlogu, posreduje naknadno oziroma po poteku 15-dnevnega roka.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 14. 12. 2021 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka), ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. EPVDp 51/2022 z dne 11. 5. 2022 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. EPVD 523/2021 z dne 31. 3. 2022 pa je zavrglo, ker je prepozna (2. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZP-1 ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pritožnik je táko ustavno pritožbo sicer vložil, a jo je Ustavno sodišče zavrglo (glej 3. točko obrazložitve tega sklepa). Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-743/05 z dne 30. 9. 2005, v katerem je pojasnjeno, da predlog državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne vpliva na tek roka za vložitev ustavne pritožbe, saj ne gre za pravno sredstvo strank.