Jedro

Regres za letni dopust je odhodek za neposredno skupno porabo v okviru vkalkuliranih brutto osebnih dohodkov. Zato ni dopustno, da bi se regres nadomestil iz brutto osebnega dohodka razporejenega kot ostanek dobička za predhodnje leto. Po določilu 3. odstavka 75. člena zakona o računovodstvu se ostanek dobička razporedi le na akumulacijo, investicijsko skupno porabo in brutto osebne dohodke, ki regresa torej ne morejo zajemati.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Podružnica tožene stranke je po inspiciranju finančnega in materialnega poslovanja v letu 1992 z odločbo z dne 7.3.1994 naložila tožeči stranki zaradi odprave nezakonitosti in nepravilnosti, da mora pod točko I/1: plačati prispevke za socialno varnost iz brutto osebnega dohodka v znesku 369.946,95 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude 3.7.1992 do plačila, pod točko 2: povečati druge terjatve do delavcev za znesek 369.946,95 SIT in za enak znesek povečati obveznosti za prispevke iz osebnih dohodkov, pod točko 3: plačati prispevke za socialno varnost na brutto osebne dohodke v znesku 381.437,84 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude 3.7.1992 do plačila, pod točko 4: povečati razne kratkoročne obveznosti za znesek 381.437,84 SIT in za enak znesek povečati naknadno ugotovljene odhodke iz prejšnjih let in pod točko 5: v svojem knjigovodstvu opraviti ustrezna knjiženja nalogov pod točko I/1 do 4. Pritožbo tožeče stranke proti tej odločbi je tožena stranka z odločbo z dne 3.5.1995 zavrnila kot neutemeljeno.

Proti tej odločbi vlaga tožeča stranka tožbo zaradi kršitve materialnega zakona in podredno tudi kršitve formalnega zakona ter v tej zvezi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter povrnitev stroškov tega spora.

Tožena stranka odgovoraja na tožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 71. člena zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89 - 61/90, Uradni list RS, št. 42/90, 30/92 in 32/93) so poslovni odhodki tudi vkalkulirani brutto osebni dohodki, pri čemer so pod vkalkuliranimi brutto osebnimi dohodki mišljeni tudi obračunani zneski osebnih dohodkov, ki pripadajo delavcem za osebno porabo ter za neposredno skupno porabo, kot to določa 6. odstavek citiranega člena. Med neposredno skupno porabo spada tudi regres za letni dopust, kot to sledi iz 4. odstavka 2. točke stališča komisije za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 25/91). Tudi iz 1. točke 38. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90, 17/91 in 25/91) sledi, da delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka, ki se izplača do konca meseca julija tekočega leta. V skladu s tem je tudi določilo 38. člena pravilnika o vsebini kontov v kontnem planu (Uradni list SFRJ, št. 36/89, 5/90 in 7/90), da se na kontih skupine 47 - brutto osebni dohodki in nadomestila - zajemajo obračunani brutto osebni dohodki in nadomestila brutto osebnih dohodkov za obračunsko obdobje.

Spričo takšne ureditve izkazovanja regresa kot odhodka za neposredno skupno porabo v okviru vkalkuliranih brutto osebnih dohodkov ni dopustno, da bi se regres nadomestil iz brutto osebnega dohodka razporejenega kot ostanek dobička za predhodnje leto. Po določilu 3. odstavka 75. člena zakona o računovodstvu se ostanek dobička razporedi le na akumulacijo, investicijsko skupno porabo in brutto osebne dohodke, ki pa regresa ne morejo zajemati, kot je že spredaj obrazloženo. Zato mora tožeča stranka plačati s prvostopno odločbo naložene prispevke v skladu z zahtevami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) v zvezi z odlokom o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 9/92), in zakonom o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/90, 14/92 in 9/92), kot je vse to podrobno prikazano v prvostopni odločbi.

Glede na obrazloženo zakonsko ureditev vprašanja regresa, ki pripada delavcem za letni dopust, je brezpredmetno tožbeno izvajanje, da je tožeča stranka razporedila regres v skladu z interno odločitvijo, kajti interni sklepi morajo biti v skladu z zakonom. Tudi ne drži, da bi naj tožena stranka svoje odločbe ustrezno ne obrazložila, saj nasprotno izpodbijana odločba celo do podrobnosti in popolno obrazlaga, zakaj ni dopustno izplačevati regresa iz brutto osebnih dohodkov, razporejenih iz dobička v preteklem letu. Prav tako izpodbijana odločba navaja predpise, na katere se je oprla pri svoji odločitvi. Pri tem so bili uporabljeni predpisi, vključno z zakonom o računovodstvu, ki so veljali v obravnavanem času. Pri tem ne vpliva na pravilnost odločitve uporaba izraza osebni prejemki, namesto osebni dohodki, od katerih se morajo plačati prispevki. Na zakonitost in pravilnost odločbe tudi ne morejo vplivati tožničine likvidnostne težave in preteče tožbe delavcev za plačilo regresa.

Tožeča stranka zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora, ki pa ji po 61. členu zakona o upravnih sporih v nobenem primeru ne gredo.